Izvor besede družina
Glede etimološkega izvora težko svetujem, to je posebna veda in jo je treba kar obvladati, da se lahko kaj pametnega svetuje. V veliko pomoč pa je lahko etimološki slovar.
Glede besedotvornega postopka pa ne bo težko. Po mojem mnenju to ni tvorjenka, podstava je družin-, končnica pa -a.
Tvorjenke bi bile npr. pradružina, družinski ipd.
spela*, potemtakem beseda družina izvira iz srbohrvaščine – drug kot prijatelj? Zanimivo je, da se na Hrvaškem družina imenuje tudi porodica, kjer je podstava verjetno porod, pri nas pa se družina navezuje na prijateljstvo in ne nujno otroka … Samo razmišljam, popravite me, če se motim.
Kje lahko natančno izvem glede podstave?
Hvala!!
Po mojem mnenju družina ni tvorjenka. Prav zato, ker so tudi besede družba ipd., nakazuje, da gre za dve povsem ločeni besedi, ne nazadnje imata tudi vsak svoj pomen. Jaz bi nekako upala reči, da ni tvorjenka. Drugače pa ima dr. vidovič Muha krasno knjigo o besedotvorju, mogoče je tam kak podoben primer, vendar bo treba kar natančno proučiti tisto znanstveno monografijo.
Glede izvora besede pa vsekakor svetujem etimološki slovar, če kateri priročnik, bo ta zanesljivo pojasnil nastanek besede. Mimogrede, če je beseda podobna neki hrvaški besedi, ne pomeni nujno, da je ta beseda iz hrvaščine. Pomeni, da je verjetno iz nekdanje skupne praslovanščine, zato tudi taka podobnost z drugimi slovanskimi jeziki.
Ni nujno. Jaz ne bi izključila možnosti, da je (bila?) beseda drug v uporabi tudi v drugih slovanskih jezikih. Se pa s tem nisem resneje ukvarjala.
Zanimivo je tudi, kako nekateri jeziki uporabljajo iste besede, vendar je pomen drugačen. Na primer znani češko-slovenski “lažni prijatelji” (ali kako se že temu reče): otrok (v češčini to pomeni suženj – zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšen je bil prvotni pomen te besede, v obeh jezikih pa gre za nekoga, ki nima polnega položaja in pravic v družbi) ali zanimiv češki glagol “foukat”, ki pomeni pihati. 🙂
Porodica – porod – rod (= širša družina) … Samo namig k razmisleku. 🙂