izpodbijanje oporoke

Zdravo,

nujno prosim za nasvet, kaj naj storimo v našem primeru:

lansko leto je umrla teta, ki je z oporoko zapustila svoje premoženje. Tudi sami smo navedeni v njej in iz katere bi morali dobiti precej denarja. Tega denarja pa danes več ni.

Potek dogodkov bi naj potekal nekako takole:
Več let je teto zastopal odvetnik v postopku dedovanja po njenem očetu. Leta 2004 je teta iz tega naslova od svojega obrata in svoje sestre (moje mame) prejela še takrat 7,5 mio SIT. Ta denar je rekla, da ne potrebuje in, da ga bo dala vezatI (kar je tudi storila), po njeni smrti, pa bo ta denar zapustila svojim nečakom (kar je tudi storila). Otrok s stricem, ki je nekaj let za tem umrl, ni imela. Ob smrti strica, smo dobili podatek, da je imela poleg vsega vezanega denarja na računu tudi 4 mio SIT. Teta ni bila potrošniški tip, ostala je sama v lastniškem stanovanju, imela je avto, s katerim se je vozila samo do pokopališča,…
Leta 2012 je teta umrla, v oporoki pa svoje premoženje zapustila večim dedičem.

Vse skupaj pa sedaj postane precej čudno. Saj za oporoko ni vedel nihče drug, kot njen bivši odvetnik, kateri je bil v času po njeni smrti tudi v njenem stanovanju (kamor nihče takrat ni imel vstopa). Ko se je oporoka iskala, je on točno vedel kje je (katera soba, predal,…). Niti za trenutek ni okleval, kam naj stopi, kje naj išče.
Da pa je vse še bolj čudno, ob pregledu stanovanja, niso našli nobenih dokumentov po letu 2007. Do takrat pa je vse zloženo natančno po datumih.

Ob razglasitvi oporoke, smo izvedeli, da je ves denar, ki je bil na računih izginil. Ostalo je samo stanovanje, katerega upravičenec je začuda, kdo drug kot njej odvetnik.

Moje vprašanje:
Glede na navedeno, ali lahko oporoko izpodbijamo? Kako je v primeru z nujnim deležem? Edini nujni dedič je sedaj njena mama, ki pa je v precej slabem stanju. Nato pa sledita njen brat in sestra.

Naj še enkrat poudarim. Če bi denar dejansko obstajal, bi se strinjali s tem, da je bila to tetina zadnja želja, kako razdeliti svoje premoženje in bi jo tudi spoštovali. Glede na vso stanje sedaj, pa imamo upravičen dvom, da je ta denar po vsej verjetnosti pobral njen bivši odvetnik.
Kako naj pridemo do podatkov, kdaj je bil ta denar dvignjen? Nam banka lahko da podatke, ali je dvignil denar kateri od pooblaščencev?

Za dediščino nismo bili prikrajšani samo mi, ampak še 8 drugih oporočnih dedičev. Ostalo je samo stanovanje, katerega pa dobi njen odvetnik.

prosim Vas za pomoč, saj ne vemo več kako v tem primeru postopati.

hvala,

Nuša

Spoštovani!

V skladu z zakonom, zapuščino pokojnice, ki ni zapustila potomcev, dedujejo njeni starši in njen zakonec. Glede na to, da je zakonec že umrl, dedujejo zapuščino njeni starši, ker pa je eden izmed staršev že umrl, dedujejo del zapuščine, ki bi šel pokojničinemu očetu, pokojničini bratje in sestre. Glede na navedeno bi (kolikor ne bi obstajala oporoka, ki bi določala drugače) ½ zapuščine dedovala pokojničina mama, preostala ½ pa bi se delila med sestro in brata.
Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V vašem primeru je nujni dedič torej le pokojničina mama (ob odsotnosti dejstev iz prejšnjega stavka). Pokojničina mama ima tako pravico zahtevati 1/3 tistega, kar bi ji pripadalo po zakonitem dedovanju.
Glede na to, da bi kot zakoniti dediči prišli v poštev pokojničina mama ter njen brat in sestra, so navadno s strani zapuščinskega sodišča vabljeni na narok. Na naroku bodo lahko podali izrazili svoj dvom o veljavnosti oporoke. Kadar pride do sporov o veljavnosti oporoke, sodišče napoti dediče na pravdo, kjer boste lahko dokazovali neveljavnost oporoke.
Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes (tisti, ki bi zaradi njene neveljavnosti prišel do kakšne koristi: torej pokojničina mama, pokojničin brat in pokojničina sestra), in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.
Banka mora kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke. Dolžnost varovanja teh podatkov ne velja, če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo zaupni podatki ali na podlagi nekaterih zakonov. Podatke lahko dobi tudi oseba, ki je pooblaščena za upravljanje s transakcijskim računom. Če niste pooblaščeni, vam banka podatkov ne sme izdati – mora pa jih posredovati na zahtevo sodišča, zato predlagamo, da svojo zahtevo podate v zapuščinskem postopku ter jo tudi ustrezno obrazložite.
Kolikor si je odvetnik res protipravno prilastil denar vaše tete, je storil tudi kaznivo dejanje. Predlagamo, da si za sprožitev ustreznih postopkov izberete odvetnika, saj je zadeva zelo kompleksna in pravno zahtevna.

S spoštovanjem!