Izgubljeni simbol, Dan Brown
Že kdo prebral? Jaz sem jo dokončala pred eno uro in se nagibam k temu, da bi bila razočarana. Knjiga me je po zadnjih straneh pustila na suhem. Namreč, cela zgodba, vse zanimivo, napeto in dosledno… potem pa brez posebnega konca, brez bistvenih odgovorov in obrazložitev. Morda sem pa samo prehitro prebrala, ali pa sem nekoliko omejena…
Kaj je vendar tista izgubljena beseda? (vem, da ni cirkumpunkt?) Kaj je torej skrito pod obeliskom? Kaj so skrivnostni misteriji, ki lahko spremenijo svet?
Ne vem no…
Ledena prevara mi je bila kar všeč, pa tudi Digitalno trdnjavo se je dalo brati.
Sem se pa res tudi jaz preobjedla “misterijev” okrog vere oz. stvari, ki so opisane v DaVincijevi šifri, v Angelih in Demonih… Tako da se branja Izgubljenega simbola ne bom niti lotila.
Sem pa v knjižnici zadnjič vzela knjigo Pričakovana in po nekaj straneh ugotovila, da je to spet nekaj podobnega in jo prepustila možu, sama pa sem raje vzela v roke Padle angele avtorice Nore Roberts in je bilo čisto ok.
Jaz Simbola še nisem brala, Digitalna trdnjava mi je bila mimo, Ledena prevara mi je bila pa všeč. Prav tako sem uživala ob prvih dveh.
Sem pa ravno zaključila z Rollinsovo knjigo Zemljevid kosti – podobno kot Brown (tema kot Angeli in demoni recimo), morda celo za odtenek boljše. Kot namig za tiste, ki iščejo podobno branje.
no, super da si napisala tole, sem že razmišljala, a naj si jo sposodim ali ne, prav zaradi teh nedodelanih koncev, ki očitno postajajo njegov zaščitni znak. Ne vem, kako mu je Ledena prevara uspela, ostalo pa bolj tko tko…
Pravkar sem odložila Knjižnico mrtvih. Simpatična, sicer precej prozorna (ob branju že vnaprej predvidiš, kaj te čaka za vogalom). Sama ideja/zasnova mi je bila pa všeč.
No, zdaj grem pa nad Zemljevid kosti 🙂