izgubljena cesta
“Pravzaprav se mi dozdeva, da ravno nihče od vas noče slišati, da počne kaj narobe, ko se skozi okno avta dere na štoparja naj si sam kupi avto in se pelje kamor če.”
In kaj točno je narobe s tem, če nekomu svetuješ, da si kupi svoj avto in se vozi kjer se hoče? Mogoče je to v ušesih štoparja res samo vpitje, vendar naj potem nikar ne dviguje prsta. Naj si ga raje zatlači v uho.
Me prav zanima koliko več klišejev in stereotipov boste s svojimi preprostimi umi še uspeli izoblikovati iz mojega štopanja, zgodbe, ki je ne poznate. In če boste po vsem povedanem kaj lažje spali, ker ste svojo težko preteklost, katera vas lovi še danes, preložili na nekega štoparja, kateri z njo nima nobenega opravka. Mogoče bi raje sami počeli tisto, kar pridigate ostalim (meni).
Jaz, za razliko od vas, nikomur ne pametujem kaj naj počne v svojem življenju, ampak le pomagam kjer morem, ker jaz ne vem kaj je on(a) prestajal(a). Pa tudi prosim za pomoč, kjer jo sam potrebujem in tukaj se je pojavil en tak primer. Z besedami se še nikomur ni dalo pomagati. Le politiki še verjamejo, da se z besedami da narediti vse, ker imajo pod sabo hordo delavcev, katerim pa besede same tudi niso kaj prida koristne.
Lep večer.
priznati moram, da sem se ob zalostni zgodbi nasmejala. pa ne zaradi zgodbe, ampak zato, ker ste v veliki vecini ubogega stoparja vsi napadli. vse, kar ste napisali, bi se dalo tudi lepse povedat. da se je clovek odlocil napisat gor svojo tezavico, ga mora res zadeva precej zdelovati. zadnja zadeva, ki jo clovek v stiski rabi, je klofuta. no, vcasih pomaga, ce je histerija res neznosna, ampak jaz histerije nisem nikjer zasledila. pac pa – glede na zadnji odgovor nasega stoparja, prej umirjeno razmisljanje.
mislim pa, da ste njegovo cakanje na ljubezen prevec razsirili na vso njegovo zivljenje in ga ozigosali s pasivnim samopomilovalcem. ne poznam ga sicer, ampak… dajte no!
To me spominja na učno uro iz srednje šole. Profesor prispe v razred in začne z banalnim pogovorom, da bi razbremenil napetost, katero je sam z veseljem ustvarjal vsako uro. Tako je pogovor nanesel na štoparja, sošolca, ki se je prejšnji dan, tako kot večino ostalih dni, z avtoštopom odpravljal domov. Štopar je vprašal profesorja, zakaj mu ta ni ustavil, profesor pa mu je na to odgovoril:
“Pa si ja nor. Kaj pa če se mi zgodi prometna nesreča, ko te imam v avtu, pa podležeš posledicam? Takšne odgovornosti pa res ne morem prevzeti.”
Na nekem drugem forumu pa sem danes še uspel prebrati temo o psu, kateremu bo potrebno amputirati tačko zaradi tumorja. Večino ljudi tam je bilo mnenja, da se to ne splača, ker bo pes trpel, okolica ga ne bo sprejela, po vrhu vsega pa je še preveč finančno potratno in se že zaradi tega samega dejstva ne splača vložiti toliko denarja, truda in živcev v zdravje kužka. Pa še verjetno je, da se mu kasneje tumor pojavi na kakšni drugi tački ali delu telesa. Zato so seveda predlagali, naj se psa raje milostno uspava in bo tako bolje zanj in za lastnika.
Dve različni zgodbi, isti vzrok dejanj in izjav.
Lep snežen dan.
kar se tice zgodbe o psicku! mi smo domov privlekli pudljico, mlado psicko, ki so jo prvi lastniki odpisali, saj ji je bilo treba amputirat zadnjo tacko. seveda sva s sestro ostro protestirali (takrat sva se ziveli doma) in spicko pripeljali domov. ko so ji amputirali nogo je bila stara manj kot leto. zdaj jih ima skoraj 10 in je eden najbolj zivahnih psov v okolici. pa kako hitra je…
Žal, nekd0, te bo pobrala samo taka, ki ti je podobna. NekA, ki je že celo življenje (pa ni važno koliko je stara – 20 ali 40, man ali več!) prepričana,
da si boljšega ne zasluži. Prepričana zavestno ali podzavestno. TakA pa
te ne bo potegnila “ven” ampak bosta skupaj tonila še globlje.
“Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal” to je čista resnica. Naše misli delajo
čudeže! Če boš razmišljal dalje, tako kot zdaj, boš potonil. Nikar!
Ne mlatim prazne slame, veš. Sama sem bila že čisto na dnu.
In samo ena oseba mi je segla do srca in razuma. V desetih minutah mi
je povedala (pravzaprav je bil en sam stavek v teh desetih minutah), da
sem sama gospodar svojih misli in počutja. Sem misleči človek in odločitev,
ali bom stvar sprejela negativno ali pozitivno, je samo moja!!!!!
Še zdrsnem kako stopničko nižje, a se spomnim, da zaslužim več in višje!
Odloči se za svoj avto!
lep dan in prijetno “vožnjo”!
Forum je zaprt za komentiranje.