izgovorjava
Myst napisal:
> Saj po eni strani me veseli, da izvem tudi kaj novega. Zanimivo
> mi je le, da tudi nihče od profesorjev na eni izmed srednjih
> šol, kjer delam (ne učim slovenščine, da se ne bo kdo zgražal
> zaradi mojega, v prejšnjem “postu” nakazanega neznanja) ni
> poznal besede izgovarjava. Po tem sklepam, da je v našem ljubem
> pravopisu nekaj hudo narobe.
V tem, konkretno v TEM PRIMERU, trdim, da ni nič narobe s SP 2001, ampak s profesorji. Kaj pa profesor/ica slovenščine pravi?
Naredimo test v svoji okolici in vprašajmo ljudi, kaj uporabljajo izgovorjava ali izgovarjava.
Sama sem ga naredila tako v službi med sodelavci, kot med domačimi.
Rezultat: 15:0 za izgovorjavo. Odgovarjali so tudi 4 slovenisti-lektorji. Prav vsi so priznali, da bi v sestavku izgovarjavo popravili v izgovorjavo. Meni je jasno, kaj se med narodom uporablja, čeprav očitno, narod pojma nima.
Čeprav je nesmiselno iti v katero koli skrajnost (kar je sicer najbolj priljubljena značajska poteza med Slovenci) ostaja dejstvo, da razvoj jezika določajo v končni fazi samo njegovi uporabniki. Vsa normativna besedila v vseh jezikih imajo omejeno uporabnost oz. jih je treba uporabljati “cum grano salis” in so že po definiciji ob izidu v praksi bolj ali manj presežena.
S tem seveda nikakor nočem zmanjševati pomena SP, ki se mi osebno zdi daleč najboljše uporabno strokovno delo o slovenščini in osebno njegovim sestavljalcem visoko dvigam klobuk. Še zlasti pa bi SP moral biti na pisalni mizi in/ali na mizi v jedilnici in/ali na nočni omarici ipd. vsakega Slovenca, ki res kaj da nase in to ne samo deklarativno oz. ko je treba čredno napadati koga drugega ali drugačnega. Razprave o utemeljenosti jezikovnih normativnih delo pa naj ostajajo prihranjene sladokuscem. Na tem forumu jih žal ni in je morda res bolje, da manj debatiramo in (se) več (po)svetujemo v bolj ali manj vsakdanjih jezikovnih dilemah.
Podobna dilema je recimo pri glagolu “zadeti”, če poiščeš po najdi.si, dobiš, da je oblika “zadanem” uporabljena 391x, oblika “zadenem” pa 192x, čeprav SP o obliki “zadanem” noče nič slišati.
Pri pisanju pravopisov sta pač dve šoli: ena zagovarja zgodovinski razvoj in zavira razvoj jezika (pri čemer to zaviranje ni le negativno, preveč hitro spreminjajoč jezik prinese težave pri sporazumevanju, kar se dobro vidi pri kakšnem slengu, kjer takih zaviralnih učinkov ni in se jezik razdrobi na množico jezikov, ki jih potem med sabo uporabljajo manjše skupine, zunaj teh jih pa le redkokdo res popolnoma razume). Druga pa zagovarja mnenje, da je pravilno tisto, kar uporablja večina ljudi in da se mora pravopis temu hitro prilagoditi. Take rešitev potem sčasoma izrinejo stare oblike in čez nekaj generacij postanejo stare oblike že stilno zaznamovane kot starinske. Iz ravnotežja med tema dvema šolama pride do postopnega razvoja jezika. In za uravnotežen razvoj jezika sta nujni obe šoli – ter seveda tudi njuni medsebojni prepiri 🙂
Dilema se mi ne zdi zelo podobna, saj je oblika “zadanem” po mojem občutku veliko mlajša kot pa “izgovorjava”. Poleg tega slednji izraz ni niti najmanj dvoumen oz. zavajajoč, kar pa oblika “zadanem” je, saj obstaja tudi glagol “zadati”, ki nima nobene (pomenske) zveze z “zadeti” …
Že kar nekaj časa me zanima, ali bo ta izraz zaradi te velike hibe sploh kdaj “požegnan” kot pravilen, ne glede na (trenutno) razširjenost. Morda gre pa bolj za prehodno jezikovno kaprico, kar pa “izgovorjava” definitivno ni, saj se je praktično že uveljavila, pa še normativno je dopuščena.
Dilema je podobna, samo kakšnih 20 let razlike je. Čez toliko časa (ali pa glede na veliko prevlado še prej) bo verjetno v podobnem položaju, kot je zdaj “izgovarjava”. In bodo na kakšnih forumih (ali karkoli že takrat bo) razprave o tem, da je stara spregatev glagola “deti” popolnoma zastarel prazgodovinski relikt, pri katerem vztrajajo le še puristični uporabniki Pravopisov 🙂
“zadati” se pa tako sprega “zadam”, kar ni kaj posebej podobno “zadanem”.