izgovorjava
Upam, da si si ga zlomila, in da boš drugič prej preverila, saj imaš za to vse možnosti, tudi na netu. Sori za tole malo nesramno sporočilo, ampak … vedno je nek ampak.
Podobno velja tudi za osebo s fensi šmensi nickom Egyptica, ki dela sramoto sami sebi, pričakujem, da se bo vsaj opravičila Slavistki.
Priznam, da prvič slišim, da se reče izgovarjava. Pa sem proti koncu s študijem slovenistike. Razumem MIRNO, tudi Egyptico … včasih mi je kar slabo, ko vidim, kaj se dela s slovenskega jezika. Še dobro, da sem študirala poleg slovenščine še kaj drugega, ker me je včasih prav sram, da sem slovenistka.
Da, kar napadajte me sedaj, saj vem, da jih bom dobila po ustih. Ampak, resnica boli …
izgovarjAva …. pa lepo prosim, no.
Vsekakor ne enačim SSKJ s svetim pismom stare zaveze, SP pa nove zaveze, ampak nek standard pa vseeno predstavljata.
To čudenje okoli izgovArjave pa čudi mene – kot bi beseda ravno z lune padla. Saj vendar besede izgovArjamo, kadar govOrimo, kadar imamo pogovor, se pogovArjamo … povsem normalno torej.
Joj, jaz tudi to prvič slišim, sicer so mi tudi razlage sprejemljive, ene bolj ene manj. Res je, da se pogovArjamo, ampak imamo tudi pogOvor, in zakaj ne bi mogli izhajati pri izgovorjavi iz sam. izgOvor in njegove druge definicije v SSKJ-ju (“oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi). A ni to bolj logično oz. vsaj bolj domače?
Nikoli se nisem slisala za izgovArjavo – jaoooj, pa to je neverjetno, ocitno je bil zopet na delu nekdo, ki zeli biti ustvarjalen. To je sicer prav lepa lastnost, a ko bi jo le sproscal na kaksnem drugem podrocju, ne pa da se izmisljuje besede, ki jih nihce ne uporablja. A jih kdo? Ste ze slisali koga? Torej, ce odmislimo SSKJ, lahko najbrz kar pozabimo na to besedo, ki ni zazivela. Med narodom ni, pa ocitno tudi med slavisti ni ravno domaca.
Pa se nekaj bi rekla – ja, dobro je, da imamo SSKJ, je neka opora pri opredeljevanju kaj je prav in kaj ni, vendar na podlagi vasih komentarjev vse bolj ugotavljam, da je prakticno vse dovoljeno, taka in onaka inacica (celo kaksna, ki se meni – slavisticni plebejki – zdi cista tujka ali spakedranka), torej – kje je potem sploh smisel tega SSKJ? Da beremo kaj vse je se dovoljeno, pa ljudje ne uporabljajo?!?!?
Malo me je zaneslo, a najbrz razumete kaj se hotela povedat.
Lep pozdrav!
Ja, kar nekaj bolj ali manj nestrpnih izjav se je nabralo zaradi besede izgovarjava. Da malo pokomentiram:
– – – izgovarjAva …. pa lepo prosim, no. – – – –
Malenkost.
– – – v SSKJ je res izgovarjava. In se strinjam, da je tako prav, a kljub temu se mi zdi malo … čudna beseda. Milo rečeno. – – – –
Za mene je recimo čudna beseda “okolijski”. Če primerjamo z besedami polje/poljski, vesolje/vesoljski, bi moralo biti okolje/okoljski, ne pa okolje/okolijski kot folija/folijski.
– – – Res je, da se pogovArjamo, ampak imamo tudi pogOvor, in zakaj ne bi mogli izhajati pri izgovorjavi iz sam. izgOvor in njegove druge definicije v SSKJ-ju (“oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi). A ni to bolj logično oz. vsaj bolj domače? – – – –
Meni recimo ni. Meni se zdi logično in domače izgovarjava.
– – – v SSKJ-ju je glagol “izgovOriti”, glagola “izgovAriti” pa pač ni. Torej čudenje, zakaj izgovarjava, mogoče ni tako ‘čudno’. A lahko potem še enkrat vprašam slaviste, zakaj bi bila izgovArjava bolj priporočljiva? – – – –
V SSKJ tudi ni glagola izgovorjati, je pa izgovarjati. Sicer nisem slavist, vprašam pa ostale neslaviste, zakaj bi bila izgovOrjava primernejša od izgovArjave.
– – – Nikoli se nisem slisala za izgovArjavo – jaoooj, pa to je neverjetno, ocitno je bil zopet na delu nekdo, ki zeli biti ustvarjalen. To je sicer prav lepa lastnost, a ko bi jo le sproscal na kaksnem drugem podrocju, ne pa da se izmisljuje besede, ki jih nihce ne uporablja. A jih kdo? Ste ze slisali koga? Torej, ce odmislimo SSKJ, lahko najbrz kar pozabimo na to besedo, ki ni zazivela. Med narodom ni, pa ocitno tudi med slavisti ni ravno domaca. – – – –
Glede življenja besede izgovarjava torej. Najprej sem pogledal v Besedilni korpus slovenskega jezika in bil rahlo razočaran. “Moja” varianta z A se pojavi le 9 x, z O pa kar 45 x. Nato pa sem poskusil še na Najdi.si, tam pa se je zadeva obrnila: izgovarjava 3777 x, izgovorjava 2133 x. rekel bi torej, da je med “narodom” celo bolj živa prva, s SP predpisana varanta, kot pa druga, odsvetovana.
Za konec – takole pavšalno zgražanje nad slavisti se mi zdi bedno. Če nečesa ne veš in ne poznaš, še ni rečeno, da tisto ne obstaja, ali pa da nima smisla. In še čisto za konec – mnenje ŠUSS-a, “Študentske Skrbi za Slovenščino:
O jecljanju pa raje ne bi.
Ufff, dobro utemeljen sestavek, Filip!
Mislim resni, brez zajebantskega podtona, da me ne bi kdo za besede lovil:)
V redu, bomo drugič malo bolj previdni pri našem čudenju hehe. Saj po eni strani me veseli, da izvem tudi kaj novega. Zanimivo mi je le, da tudi nihče od profesorjev na eni izmed srednjih šol, kjer delam (ne učim slovenščine, da se ne bo kdo zgražal zaradi mojega, v prejšnjem “postu” nakazanega neznanja) ni poznal besede izgovarjava. Po tem sklepam, da je v našem ljubem pravopisu nekaj hudo narobe.
Filip, se strinjam okolijski je še ena čudna beseda. Če bi šli pregledovat SSKJ bi verjetno našli še 1001 čudno. No ja, saj se celo življenje učimo.
Pa lep pozdrav,
M.
Ne vem, Filip, sicer je res, da je oboje sprejeto, saj sta obe obliki v SSKJ-ju in v SP, tudi s koreni je vse lepo podkrepljeno, obrazloženo itd. Samo na moja vprašanja mi nisi znal odgovoriti:
***
Res je, da se pogovArjamo, ampak imamo tudi pogOvor, in zakaj ne bi mogli izhajati pri izgovorjavi iz sam. izgOvor in njegove druge definicije v SSKJ-ju (“oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi). A ni to bolj logično oz. vsaj bolj domače? – – – –
Meni recimo ni. Meni se zdi logično in domače izgovarjava.
– – – v SSKJ-ju je glagol “izgovOriti”, glagola “izgovAriti” pa pač ni. Torej čudenje, zakaj izgovarjava, mogoče ni tako ‘čudno’. A lahko potem še enkrat vprašam slaviste, zakaj bi bila izgovArjava bolj priporočljiva? – – – –
V SSKJ tudi ni glagola izgovorjati, je pa izgovarjati. Sicer nisem slavist, vprašam pa ostale neslaviste, zakaj bi bila izgovOrjava primernejša od izgovArjave.
***
Slabi argumenti, Filip. A kot praviš, nisi slavist, jaz tudi ne, ker pa se ukvarjam z besedili, me to zelo in resno zanima. Torej počakajmo na strokovno mnenje, mogoče kakšnega profesorja.
Zdaj bi pa še nekaj vprašala, pa ne me narobe razumeti, ker ne mislim s tem nič slabega. Res sem samo radovedna: vem, da se na Dolenjskem glas ‘o’ v nekaterih primerih spreminja v ‘a’. A gre mogoče za kaj takega? Da ste tisti. ki vam gre izgovarjava bolj v ušesa z Dolenjske? Še enkrat naj ponovim: ne razumite me napak, res me samo zanima, ker jaz se tej rabi, ki naj bi bila normalna, res še vedno čudim.
Hvala.
OK, tokrat v glavnem brez “zajebantskega” podtona.
Iskreno me čudi, da kljub tonam zapisanih besed še nihče ni ugotovil, da razmišljanja morda izhajajo iz napačnega izhodišča. Naj pojasnim: močno se mi zdi, da je v primerih, ko ne uporabljamo predpone za dovršno obliko, izhodiščna in s tem najpomembnejša glagolska oblika dovršnik, iz katerega se nato tvori nedovršnik (po nepisanem vendar železnem jezikoslovnem pravilu se jezik obnaša vedno racionalno in v tem primeru se kot izhodiščna in s tem tudi najbolj besedotvorna oblika uveljavi pač najkrajša in najbolj preprosta). V našem primeru torej: izgovoriti in nikakor ne izgovarjati.
Tudi razlaga na ŠUSS se mi v razmišljanju oz. bolj “špekuliranju” o tem, od kod je izpeljana “izgovorjava”, s tega vidika zdi prav naivno luknjičasta (izgovarjava je izpeljana iz izgovarjati, izgovorjava pa iz izgovor, ki je izpeljan iz izgovoriti, haloooo???!!!).
Sicer bi pa vsi, ki se zavzemate za “pravovernost” in slepo pokornost SSKJ oz. avtoritetam (kar sicer prav dobro razumem) lahko upoštevali vsaj par preprostih in menda bolj ali manj razvidnih zadev:
– (citat iz ŠUSS) “Izvorno osnovna beseda naj bi torej bila izgovarjava, vendar je, sodeč po SSKJ (…), v rabi tudi izgovorjava. Morda pa bo prihodnja raba katero od dvojnic iz slovenščine odpravila.” Jaz bi temu skromno dodal, da se je to zelo očitno že zgodilo, samo nekateri so/ste zaspali na ušesih (pa brez zamere, bilo je mišljeno konstruktivno).
– Prejšnji SP je bil izdan leta 62 in je “izgovorjavo” štel za nepravilno; SSKJ, ki je bil delan nekje v sedemdesetih, se pravi pred dobrega četrt stoletja (očitno se tu gor tega prav nihče ne zaveda!) je oba izraza približal, novejši SP pa ju je izenačil. In če upoštevamo, da vsako normativno kodificiranje jezika caplja daleč, v Sloveniji celo zelo daleč, za dejanskim življenjem jezika, je sklep menda na dlani.
– Tudi jezik se obnaša podobno kot ljudje v nekem okolju: vse, kar izstopa se običajno slej ko prej prilagodi in če imamo na eni strani: izgovoriti, izgovor, izgovarjati, na drugi pa alternativo izgovorjava/izgovarjava, je meni čisto jasno, kaj bo iz jezika izginilo oz. kaj je očitno praktično že izginilo, razen pri “pravovernih” “ovnih vodnikih” in njihovih slednikih (to pa je malce zajebancije, po tolikem pisanju in glede na reakcije občestva brezplodnemu tratenju časa pa si kakšen kisel nasmešek menda ja zaslužim …).
P.S. 1: Filip, glede tvojega “argumenta”, kaj naj bi bilo med “narodom” živo, ti pa toplo priporočam, da iskanje z Najdi.si ponoviš in vsaj malo pogledaš zadetke … sicer ne bi reagiral, ker mi je neprijetno opozarjati na tako naivne napake, vendar pa si s tem nekaj tako vehemento utemeljeval, da se mi to zdi že skoraj dolžnost, saj si (očitno) zavedel nekatere, ki se jim ne ljubi niti klikati po Najdi.si.
P.S. 2: Malo za šalo in malo zares: ali ni ta nenadna zaljubljenost v izgovarjavo morda kaj povezana z dejstvom, da je navi slavenski prvi ministrant oz. pradsednik vlade bol z JV konca in večina Slovencev čuti nepremagljivo potrebo po prilagajanju (za katerega obstaja še cela vrsta mnogo bolj žmahtnih izrazov, ki se jim bom pa izognil, saj sem vas tako že vse čisto zdrmal :-))))
Priznam, sem med tistimi, ki se mi ni dalo zaradi “izgovArjave” klikati na najdi.si. Malo sem prebrala vse utemeljitve, vprašala sem tudi na slovenistične forumu, a se je zaenkrat odzval le en študent (profesor slovenistike na žalost nobeden) in tudi ta je rekel, da se bolj nagiba k izgovorjavi. V bistvu sem se o tem pogovarjala tudi s kolegicami s faksa in vse so enakega mnenja – izgovorjava.
V redu, naj bo eno priporočeno, drugo odsvetovano … zase vem kaj bom uporabljala … in to ne bo izgovarjava.
Je pa zanimivo, da vsak dan izvem kaj novega. O tej “problematiki” prej še nikoli nisem slišala.
Realist napisal:
> – Prejšnji SP je bil izdan leta 62 in je “izgovorjavo” štel za
> nepravilno; SSKJ, ki je bil delan nekje v sedemdesetih, se
> pravi pred dobrega četrt stoletja (očitno se tu gor tega prav
> nihče ne zaveda!) je oba izraza približal, novejši SP pa ju je
> izenačil. In če upoštevamo, da vsako normativno kodificiranje
Eh, saj ni vredno. Pa živite v zmoti, če vam nekaterim tako paše, in potem naj se vam ne zdi čudno, če se vam bodo še krave režale. Opozorim naj le na bedarijo – SP 2001 izgovorjave in izgovarjave ni izenačil, temveč izgovorjavo odsvetuje (s puščico, kar je predstopnja krogca, ki pomeni prepoved).
Glede zadetkov na Najdi.si – ne vem, kaj si hotel povedati.
Sicer se mi pa zdi tako, kot bi nedeljski šoferji hoteli dopovedati mehaniku, kako naj se loti popravila avtomobilskega motorja. Čez SP je pač moderno pljuvati, podobno kot čez politiko. Vsak se na vse spozna.
Omenim naj še profesorja nemščine, ki nam je na vprašanja, zakaj je neko pravilo v nemščini tako in ne drugačno, običajno odgovoril: zato, ker tako pač je!