izbrani študij in še ena možnost
Bila na nekem družboslovnem oz še tam kar “gnilim”, ker diploma ni vredna nič, če bi pa lahko izbirala, ne bi šla čisto nič študirat, (dobre) službe so tako ali tako “oddane in rezervirane” po vezah in ni pomembno kako si izobražen (povprečja, smer in program) niti kakšne delovne izkušnje imaš…na vse skupaj gledam, kot da gre le zato, da imajo fakultete v teh časih zapolnjene učne kapacitete na vsej stopnjah oz da se šolnikov ne meče na cesto (jih je tako ali tako preveč), kaj pa bodo bodoči diplomanti in doktoranti delali in če bodo sploh delali ni njihova skrb, glavno da promovirajo “znanje” in stopnje, nobeno od tega pa skoraj ni več nič vredno, ker je celotni sistem v totalnem k*. Študirati je do neke mere že v redu, toda ko tehtaš možnosti kaj bi in česa ne bi, je potrebno imeti jasno stališče, da marsikateri študij sam po sebi še ne prinese službe oz morda takšno kar bi lahko počel tudi zgolj s poklicno SŠ ali pa je še ta preveč. Kakor sem zapisala, če bi lahko izbirala raje ne bi šla študirat, bi mi bilo marsikaj prihranjeno, imam takšne izkušnje, da o profesorjih in podobnih titulaših ne morem imeti dobrega mnenja (nekateri se vedejo, kot da se lahko brez morale igračkajo s študenti in si s tem začasno pumpajo ego, ta “madež” jim vsekakor ni bil potreben oz v “mojih očeh” so pedagogi s faksov “posvečeni” kekci, s katerimi sem si žal morala “zapacati” life; navsezadnje biti neizobražen tudi ni ravno spodbudno) in faks “gor ali dol” – zdrava kmečka pamet človeka dlje pripelje od vseh ostalih strokovnih pompoznih študioznih cvetk, vsaj v mojem primeru je tako. Ne vem pa kaj avtor želi ugotoviti, izbrani študij in še ena možnost? Kako “ena”, saj lahko študiraš neomejeno, le denar ponekod moraš imeti pa te bodo številni faksi takoj “radi imeli” IN PROMOVIRALI za svojega NAJBOLJŠEGA & NAJBOLJ PERSPEKTIVNEGA ŠTUDENTA ;))) ko pa zaključiš pa ne bo nihče od njih več vedel zate oz bolje rečeno “želel” vedeti, saj so že drugi prišli na vrsto, da iz njih “izpijejo” kak material za svoje obvezno poklicno kracanje člankov ali celo knjig…
Jaz sem tudi družboslovka, izbrala eno bolj perspektivnih družboslovnih smeri. Pa si danes ne bi mogla z njo dosti pomagati, če ne bi imela cel kup znanj in “prilog”, ki mi v bistvu omogočajo, da se zelo enostavno preusmerjam in razvijam več možnih (in alternativnih) karier. Sicer bi bila tako, kot pravijo za doktorje znanosti (PhD) = Poor Helpless and Desperate.
Če bi se še enkrat odločila – ne vem. Saj se ni tako slabo izcimilo. Vendar se takrat nisem zavedala, da moraš bit na nekih področjih perla, če hočeš kaj naredit, na drugih (inženirji, informatiki, strojniki) si lahko pa tudi povprečen in boš kaj naredil, ker jih je enostavno full premalo
Kaj študiram? Ekonomijo. Želje so bile sicer drugačne (mf), a se točkovno žal ni izšlo. Ker pa sem še vedno na razpotju oz. lahko še spremenim usmeritev in tako aktivno vplivam na svojo prihodnost, pa želim izvedeti čimveč informacij in mnenj, vaših mnenj.
@_zmedena_samica_ – še ena priložnost v smislu, da bi bila sedaj časovno prestavljena pred maturo s tem vedenjem oz. informacijami, ki jih imaš danes.
Sprašujem pa zato, ker vem da bi lahko dosegel več, kot se učil samo teorijo, bil bolj koristen družbi po končanem faksu. Zaenkrat mislim, da ko se bom čez 10 let ozrl nazaj, da so bila moja študentska leta v smislu znanja izgubljena. Ne vem, mnogo smeri za katere sem mislil, da so perspektiven, po dveh letih mislim drugače. Recimo, pravo (razen če si cel dan za knjigami), arhitektura (razen če nisi top)…Zraven mf in ffa (malo zmanjkalo), pa me recimo zanima še elektrotehnika (samo ni izrednega :S) in šport. Hvala za vsa mnenja.
Zato me zanimajo vaša mnenja in kakšna so bila pričakovanja pred študijem o delu, možnostih in kakšna je bila realnost po študiju. Pa bom spet vzel za primer pravo- pričakovanja so lahko, da boš hud odvetnik, sodnik. Realnost je pa taka, da če nisi s srcem in dušo pri stvari, kar pomeni da imaš visoko povprečje, da sploh lahko čimprej opravljaš PDI, potem pa še tam izgubiš ogromno (preveč) časa in energije in vidiš, da te je življenje prehitelo. Realnost pa je ta, da lahko pristaneš na zavodu, greš delat v odvetniško pisarno zastonj (izkušnje), ali pa za 700€.
Potem nekako vidiš, spremeniš mnenja izpred gimnazijskih let in spoznaš, da bi lahko komot bil tudi elektoinženir, učitelj v šoli in na vsake toliko čase vzel pravni priročnik (nasvete) in bil zadovoljil radovednost po koncu mature.
lp
Napisal si konkretne primere, ki sicer držijo. Ampak zakaj se ne bi zgledoval po boljših?:) Zakaj nisi napisal koliko je tistih, ki jim je uspelo (tudi brez ekstremnega povprečja ocen ali vez in poznanstev)? In kaj ti pomaga, če si s srcem in dušo pri študiju, potem padeš v kolektiv, kjer se vsi grdo gledajo, izvajajo mobing. Kaj je pomembnejše – odlično delovno mesto (kariera) ali prijetna delovna klima, delovno okolje, kamor rad prihajaš? Ja, oboje je pomembno. Ampak skozi čas ugotoviš, da je treba vijugati skozi življenje. Po moje je bistveno to, da spoznaš sebe, da točno veš, kakšna so tvoja pričakovanja in želje ter se trudiš jim slediti. Ne glede na karakter pa se zgleduj po tistih, ki jim je uspelo:). To je najboljša motivacija, s slabšimi od sebe se hitro poistovetiš in stagniraš. Ob tem ne pozabi na sebe, ne delaj ničesar, kar bi škodovalo drugim, nikoli ne pojdi čez trupla!
Podpis!
Imam sedmo izobrazbo in če bi še enkrat izbirala, bi se šla za nekaj, kar je sicer tri stopnje izobrazbe manj – kuharico, ker me kuhanje veseli, pa še odlično se da zaslužiti s tem v kakšnem hotelu, še bolje v tujini. Žal tega nisem vedela, ko sem se vpisovala na gimnazijo. Zaposlena bi lahko bila že pri 18-ih in si do zdaj kaj ustvarila, kasneje odprla kako fino restavracijo. Pa še veze in poznanstva tu nimajo takšne teže.
Dokler solidne službe dobijo samo diektorjeve, županove in politikove hčere, ti v končni fazi ne pomaga niti, če si veterinar ali strojni inženir (kar nekaj takih poznam, ki neuspešno iščejo službo, čeprav so v vsaj pregovorno lahko zaposljivih smereh).
Žal imajo pri nas sorodstvene, prijateljske vezi ter krajevna bližina ogromno težo tudi, če iščeš za čistilko. Še en urednik lokalnega časopisa bo, če bo izbiral med dvema člankoma o istem dogodku dveh različnih avtoric, objavil tistega, ki bo pripadal avtorici s vplivim priimkom, četudi bo tisti od navadne smrtnice neprimerljivo boljši.
imam izobrazb, da bi lahko en vikend kurila v kaminu pa ne bi zgorele. Pa še vedno študiram. Ko tole končam pa si upam, da bo možnost, kupim hiško z malo zemlje in pridelujem hrano zase in po možnosti kakšne omake v stilu chatnya, pesta ipd dam na trg. Če pa bi bila moški bi bila pa tesar ali lončar 🙂
Hm, če bi izbirala znova bi morda padlo računalništvo, morda fmf sicer študij ekonomije ni slab, toda folk, ki tja pride pa je obup (vključno z mano….hihi), toliko enih prepotentnežev, nič čudnega, da se nekaterim prfoksom tam kar malo “odpelje” kaksna goveda nepremišljena in lena morajo tam bodriti za kilavo šestico…je pa v vsaki generaciji nekaj izjem, ki so pedagogom verjetno v spodbudo, da z voljo vstopajo v predavalnico in da nis(m)o vsi lenuhi oz se pretvarjamo, da smo leni in kognitivno omejeni – tako prfoksu vsaj ni dolgčas ;))
jp, ne poznam te, da bi ti lahko dajala neke smernice, kaj in kako, pri sebi ugotovi, kam te vleče, če pa se omejiš na statistiko diplomantov oz registrirano brezposelnost je ekonomistov uradno precej brez dela, iz tega vidika je bolje prešaltati na mf, saj podatki še ne kažejo na to, da bi po specializaciji bil brez dela, vsaj pri nas ne, je pa študij medicine kar zahteven, saj imaš izpite iz treh delov (pisni, ustni pa še kaj praktičnega dokazati, odvisno od predmeta), koliko poznam ffa pa so tudi tam nekateri predmeti, ki so kar zahtevni oz imaš po večini dve oceni (izpitna in ocena vaje) česar na ekonomiji ni; v primeru preusmeritve boš moral začeti znova. Kot bodoči ekonomist pa kar vzami v zakup, da boš moral “za preživetje” poprijeti za marsikatero delo razen, če si že med študijem ne najdeš kaj konkretnega, je pa to najbolj idealen čas, ko si lahko ustvariš kakšne vezi, poznanstva, morebiti celo s pomočjo ef, sami se na tak način neprestano promovirajo koliko sodelujejo z privat sektorjem, lahko malo pretipaš, če je res na tem kaj ali gre zgolj za famo 😉
@goldfish
Zakaj nisi napisal koliko je tistih, ki jim je uspelo (tudi brez ekstremnega povprečja ocen ali vez in poznanstev)?
Jih žal ne poznam. Bom moral počakati še nekaj let, da bom videl komu bo uspelo izmed znancev/prijateljev. No, poznam recimo ljudi, ki jim uspeva v sp-jih-avtomehanika,vodovodarstvo…
@Alexis
Praviš, da bi šla za kuharico. No saj to je bilo tudi vprašanje/tema, kaj bi če bi lahko še enkrat.
Samo ko to spoznaš šele kasneje v življenju. Lahko pa ti še vedno uspe! Vse na pravem mestu ob pravem času ;).
@_zmedena_samica_
Hm, če bi izbirala znova bi morda padlo računalništvo, morda fmf sicer študij ekonomije ni slab, toda folk, ki tja pride pa je obup (vključno z mano….hihi), toliko enih prepotentnežev, nič čudnega, da se nekaterim prfoksom tam kar malo “odpelje” kaksna goveda nepremišljena in lena morajo tam bodriti za kilavo šestico…je pa v vsaki generaciji nekaj izjem, ki so pedagogom verjetno v spodbudo, da z voljo vstopajo v predavalnico in da nis(m)o vsi lenuhi oz se pretvarjamo, da smo leni in kognitivno omejeni – tako prfoksu vsaj ni dolgčas
Se povsem strinjam, dokaj žalostno, vsaj zame.
Koliko pa misliš, da je realnih možnosti v ekonomiji? Smeri računovodstvo me ne zanima, ker je to zame bolj tako tako. Biti mora nekaj dobrih računovodij, ki napišejo material, programer napiše program in voila. Tudi mednarodna ekonomija ne. Poznam situacijo v svetu in nočem biti del “tega sveta”-razne banke, korporacije…Podjetništvo je tudi tako tako. Če nimaš znanja in ideje oz. tudi če maš idejo pa ne znanja in denarja, je to predvidevam slepa ulica. Management je pa polno teorije, ki v praksi ne pomeni ničesar. Vodstveni človek si ali nisi. To je lahko tudi zdravnik-direktor zdravstvenega doma.
Sicer pa bom letos začel plesati in upam da bom spoznal kakšno dekle, recimo
hčerko moža z vezami (ala direktor) :P. No saj na splošno me “hard ekonomija”
ne zanima, v smislu gospodarstva (Mercator,…). Ampak bi skušal smer bolj povezati s s športom in glasbo.
No, začel sem s plesom. Nekako taka glasba
http://www.youtube.com/watch?v=tyPDQpel8bI&feature=relmfu
Pa lep pozdrav
Glej, realni možnosti bo toliko kakor ti jih bo takrat čas namenil, ko boš zaključil s študijem, da jih povečas pa že zdaj išči kakšne opcije s študentskim delom, da razviješ občutek za delo oz kaj bi rad delal, kolegialnost, odgovornost in zanesljivost, da o izkušnjah in morebitnih vezah ne govorim. Kakšne so kaj smeri in koliko ti dajo ne poznam za vse podrobno, sem bila na posl.inf., edina zanimiva odločitev meni. Kar se tiče smeri mgmt mi je pa najbolj smešno to, da ti tam (predvidevam) masovno “prodajajo buče” kako in (za)kaj furati podjetje, sami pa niso bili niti vsaj eno delovno uro na mestu nekega ključnega managerja ali pa da bi odprli ali zaprli več podjetij, vrgli nekoga ali cel kolektiv na cesto, kao da sodelujejo z gospodarstveniki-to že, toda “packarij” iz korita iz katerega se hrani nihče na razlaga, verjetno vsi čivkajo le o rasti in spremembah (kakšne “cene” in “grehi” pa so za to pa ziher zamolčijo in ravno ta zamolčanost je point “buč”)…mgmt smer mi je odkrito povedano od vseh najbolj banalna, res sem se med odločanjem o smeri vprašala, če na tisti smeri bolj ko ne vice pokajo 🙂 tudi to je res, si vodja ali pa nisi, đabe vse bukve in školovanja, če nisi rojen “leader” se težko obdržiš na tej poziciji, razen če imaš svojo “papirnato” firmo (si na papirju bog i batina) v praksi pa vse zadeve “gor drži” nek tretji človek, takih firm je pri nas ohohoho…priznati moram, da kakšnih izjemnih vodij niti nikjer še nisem opazila oz mi “tisti, ki bi baje to naj bili” ne delujejo kot vodje, prej neki samooklicani patroni, ki radi zlorabljajo (pre)moč (si podpisal pogodbo o del.razmerju potem pa lahko “leader/owner” ravna s tabo “kot svinja z mehom”).
Ogromno šteje, kako se znajdeš (z diplomo ali brez), kako nekaj skrivoma “ukradeš” (programsko opremo trgovinskega poslovanja od propadle Met*lke in ta prirejen “plen” prodajaš v licenčno uporabo dalje ostalim trgovcem po celem balkanu) ali pa odkupiš kakšno dovoljenje, licenco, know how za nek minimalac ali beden delež v novem d.o.o., ker veš kako nekoga “nategniti” da lahko odpreš “svoj” biznis….tega je v praksi tudi malo morje oz sama temu pravim legalen gospodarski kriminal, legalen pa zato, ker če bi tudi jaz imela takšno priliko, bi verjetno ravnala enako; “bolje dobra pica danes kakor slaba nikoli”….. Kako to, da to sprašuješ na tem forumu kam, kaj pa forum od faksa, pa sošolci pa kaj kakšni asistenti pravijo o smereh, tu nekaj pametujem a sem samo povprečna trmasta študentka, ki si še svoje mesto v družbi išče in ti težko dajem napotke za zate zmagovalno kombinacijo; niti si ne upam opredeliti, če vztrajati tam kjer si ali menjati faks….to niso tako nepomembne odločitve, so precej lahko povezane kasneje s tabo do konca life-a (sem imela cimro, ki je študirala pravo in je večkrat (ko je padla kak izpit) filozofirala, kaj je en izpit proti celemu življenju…no, zaradi takšne logike ni nikoli (v smislu pf) prilezla nikamor oz svoji življenjski želji se je morala odpovedati) – no, s tem le želim opozoriti na to, da kakorkoli se boš odločil, študiranje, učenje, odpovedovanje ti ne bodo ušli razen, če boš to sam dopustil.
Sem pogledala video, ne vem zakaj neki sem te posumila, da si želiš “zatancati” z upokojenkami? Šport pa ples…. Koliko vem, je tudi smer mgmt v športu, nimam pa blage veze kaj in kako tam furajo vse skupaj; vprašaj na faksu, kaj je s to smerjo ali pa malo prečekiraj njihove web page-e, so kar zgovorni….iz prakse pa lahko povem, da iskati “sponzuruše” za tak ali onak klub je hudičevo nehvaležno delo, je pa izziv, nekateri temu pravijo, da je to zelo zahtevno a hkrati plemenito delo, saj delajo zase, za klub in za lokalno skupnost.
It’s up to U.
Saj res, kako sem lahko pozabila … Kar se študija tiče, bi šla (če bi lahko zavrtela čas nazaj) študirati specialno in rehabilitacijsko pedagogiko (nekdaj poimenovana defektologija). To je bila ena izmed treh študijev, med katerimi sem se odločala za prvo mesto na prijavnici. Danes je ta smer ena izmed bolj iskanih, če samo pogledaš seznam prostih delovnih mest. A kot pravim, da bi jo šla študirati danes, ni garancije, da bi bila tako lahko zaposljiva tudi čez 5 let … Lahko bi študirali v nedogled, pa ni rečeno, da bo neka smer, ki je perspektivna v sedanjosti, enako iskana tudi čez nekaj let. Lahko bi opravila defektološko dokvalifikacijo, vendar se je nemogoče prijaviti samoiniciativno, temveč moraš biti zaposlen na takšni ustanovi. Kako torej dobiti zaposlitev? Začaran krog … Med mojimi interesi se je znašla tudi farmacija, pa sem si premislila, saj vseeno večjo ljubezen gojim do mehkejših ved.
Sicer pa me je od nekdaj fasciniralo raziskovalno novinarstvo, s katerim sem se nekaj časa ukvarjala pri neprofitnem časopisu (brez zaslužka, prostovoljno) in ta referenca mi prav nič ne pomaga. Nekako sem se trudila svojo pot začeti in nabirati izkušnje pri lokalnem časopisu, a kot sem rekla, če nisi del “lige” oz. kroga določenih ljudi, ti ne pomaga nič … Lahko se udeležuješ dogodkov, raziskuješ, zbiraš informacije, pišeš članke in pošiljaš … Brez lige ni nič.
Upam,da se hecaš 🙂 Poznam sicer nekaj moških, ki so se prav zares, v obupu (da bi prišli do dela) ali zaradi povzpetniškega duha pripravljeni tako prodati.
@_zmedena_samica_
Kako to, da to sprašuješ na tem forumu kam, kaj pa forum od faksa, pa sošolci pa kaj kakšni asistenti pravijo o smereh, tu nekaj pametujem a sem samo povprečna trmasta študentka, ki si še svoje mesto v družbi išče in ti težko dajem napotke za zate zmagovalno kombinacijo;
Rabim eno neodvisno mnenje, po možnosti ljudi, ki so že končali fakulteto in ne govorijo samo o možnostih, ki jih lahko “ustvariš”. No, moram pa reči tako. Prof. Kešeljevič je lani (na moje začudenje) izjavil, lejte koliko vas je, kje se boste vsi zaposlili, mar bi šli študirat strojništvo, ali kako drugo inženirsko smer, oni so deficit. Potem, ena asistentka makroekonomije je dejala, kaj nam bo to znanje v praksi, kaj nam bo koristilo, mar bi šli študirat tehnično/naravoslovno vedo. Seveda ni nihče znal povedat, kaj ti bo to znanje, izpadeš pa zelo učen če se napiflaš za 9-10, v realnosti pa si še vedno ovca, vsaj večina.
.to niso tako nepomembne odločitve, so precej lahko povezane kasneje s tabo do konca life-a (sem imela cimro, ki je študirala pravo in je večkrat (ko je padla kak izpit) filozofirala, kaj je en izpit proti celemu življenju…no, zaradi takšne logike ni nikoli (v smislu pf) prilezla nikamor oz svoji življenjski želji se je morala odpovedati) – no, s tem le želim opozoriti na to, da kakorkoli se boš odločil, študiranje, učenje, odpovedovanje ti ne bodo ušli razen, če boš to sam dopustil.
Jaz osebno nimam nobenih problemov s tem (odpovedovanje ipd.), če le najdem smer v kateri bom motiviran in vedel, da kolikor bom vlagal noter bom dobil čez nekaj let ven.
Ne da vlagam noter, se vmes sprašujem ali je to to, na koncu sem pa na istem kot večina študentov na ef.
Sem pogledala video, ne vem zakaj neki sem te posumila, da si želiš “zatancati” z upokojenkami?
Upam,da se hecaš 🙂 Poznam sicer nekaj moških, ki so se prav zares, v obupu (da bi prišli do dela) ali zaradi povzpetniškega duha pripravljeni tako prodati.
Haha, ja nevem jst poslušam glasbo, ne gledam upokojenk. Torej stil glasbe ;). In seveda se hecam v zvezi s tem. Bom pa vseeno začel plesat, zame in za mojo dušo ;):
Glede na to, kar si doslej napisal in kako se odzivaš na poste, bi ti rekla samo eno: Kaj za vraga delaš še na ekonomiji???? Spokaj na MF ali kamorkoli drugam, kjer ti bo všeč in boš lahko študiral z malo več entuziazma… Nisi imel dovolj točk? Ja, pa najdi drugi način, kako boš tja lahko prišel, ali pa čim bližje temu, kar te veseli. Gre vendar za tvoje življenje!!! Če se za to ni vredno boriti z nogami, rokami in kremplji, ne vem, za kaj bi se …
Danes je svet zelo konkurenčen in razen če nisi genialec, ki bi ti v večini stvari komot uspelo, je smiselno, da se usmeriš v nekaj, kar te veseli in si pripravljen v to vlagati. Ker ne da bi v neko področje nekaj konkretno vložil, ne bo nič. In boš delal za 700 EUR, zastonj ali pa sploh ne…
Glede kuharjev pa takole: Moj sošolec se je vpisal v srednjo kuharsko šolo. Ni bil ne vem kako priden, niti ne biser inteligence v osnovni šoli. No, potem je naredil še neko dodatno šolo francoske kuhinje in – tip je zdaj namestnik glavnega kuharja v enem od najbolj luksuznih hotelov v Evropi, ima družino, denarja ko peška in – ni niti več “umazan”, ker v bistvu samo vodi, usposablja (popravlja) druge kuharje. Pri 25. je že delal kot nadomestni kuhar v Londonu in kot glavni kuhar v hotelu s 5 zvezdicami v Parizu in je takrat imel že dovolj denarja, da si je omislil stanovanje in se poročil.
Toliko o študiju, fakultetah, ipd. PA me ljudje gledajo ko tele v nova vrata, ko razlagam, da upam, da bo moj otrok imel neko tako željo po kakšnem poklicu in da ne bo “gnil” na nekih brezveznih blablabla fakultetah, ker ni vedel, kaj bi in se je pač bilo treba nekam vpisat …:(
Saj Bog pomagaj, jaz sem bila takšna, pa se mi je vsaj za magisterij “posvetilo”, kaj bi. In če človek ne ve, kaj bi, je res najbolje, da greš nekaj splošnega počet in upaš, da boš vmes doživel “razodetje”. Ampak če veš kaj bi … ej, to je super. To je enkratno darilo, ki ti ga da življenje. In ne razumem, kako ga lahko ljudje tako enostavno zavračajo…
Res je 🙂 Kdor je vsaj malo v fohu in pozna trg dela, ve, da je tako kot pravijo. RAZEN če ti ni ekonomija pisana na kožo in si to full želiš in boš bistveno boljši od vse 4000, ki so diplomirali/magistrirali v teh par letih. Ampak piflanje za 9 ali 10 ne bo niti slučajno dovolj, da boš to lahko dosegel.
Neodvisno mnenje rabiš? Hm, potem ti jaz ne bi smela dati niti enega odgovora, vsa moja mnenja so odvisna od spremenljivk(e) študija, moje mnenje nikakor ne more biti neodvisno. Ja, to je res, da prfoksi tu pa tam kateri, pojamra nad številčnostjo študentov in potem pričnejo jadikovati v stilu, kje se boste zaposlili ipd….no, kar je po svoje malo nenavadno, da pljuvajo v skledo iz katere se hranijo. Asistenti, kdo pa jemlje asistente resno, še docenti so vprašljivi, tam so zato da spredavajo in da naučijo folk, kar predvideva učni načrt, vse ostalo njihova privat mnenja, pa raje naj zadržijo zase oz a so to kakšni verbalni “manevri”, kako folku jemati voljo in motivacijo za študij…naj se raje v jezik ugriznejo in se veselijo “čudeža”, da nimajo praznih predavalnic! Sirote nevedne!! Vsak sam potem naredi s tem pildkom od izobrazbe najboljše kar se da, kaj pa imajo o tem prfoksi debatirat, to je pa že rahlo neokusno, to kolikor se reklamirajo o akreditacijah takšnih in drugačnih – a to je pa celofan, megla ali kaj tretjega…protislovje, da kar glava boli! Ja, nekateri se res znajo dati avtogol.
No, ker si še mlad, se lahko preusmeriš, ne vem pa kaj nisi nič naredil tistimi preklemani točkami, ki so ti kao nekaj vzele, kar bi raje hotel…zdaj je so tiste malenkostne pike krive vsega, kot da si 5 let star! Naredil bi kaj zato, da bi jih končno! bilo dovolj. Pa še to, če malo pomislim kaj sem se naučila na faksu do diplome, razen razmišljanja ničesar, mi pa leži informatika in to kar od nje vem, ni noben plod ali plen formalnega študija, pa takšnih študentov iz ef je mnogo, ki vedo, da bo potrebno še kaj drugega v življenju znati, kracanje grafov o ponudbi in povpraševanju in izračunavanje takšnih in drugačnih ravnotežij pa elastičnosti, to so bolj ko ne osnove, ki pa nimajo veze v praksi in nekdo, ki vas je predvsem tega učil, vam bo očital, zakaj ste prišli na ta faks, no naj si “gospa” izračuna svoje ravnotežje, kje bi bila, če ne bi bilo takšne in takšne številke vpisanih študentov 😉
No, napiši kako se boš odločil, res me zanima.
Pandora1
Toliko o študiju, fakultetah, ipd. PA me ljudje gledajo ko tele v nova vrata, ko razlagam, da upam, da bo moj otrok imel neko tako željo po kakšnem poklicu in da ne bo “gnil” na nekih brezveznih blablabla fakultetah, ker ni vedel, kaj bi in se je pač bilo treba nekam vpisat …:(
Takih študentov (nas?) je danes ogromno. Zame pa šteje to, ne da dobiš papir, ampak uporabno znanje in ti je všeč, si motiviran in znaš to ceniti.
zmedena_samica_
Neodvisno mnenje rabiš? Hm, potem ti jaz ne bi smela dati niti enega odgovora, vsa moja mnenja so odvisna od spremenljivk(e) študija, moje mnenje nikakor ne more biti neodvisno.
Neodvisno mnenje sem navedel, ker mnenje asistentov ali profesorjev neke določene smeri na faksu zame ne pomeni neodvisno, saj vsak “promovira” svojo smer. Navedena stavka sta bila izrečena na prvem predavanju in (tretjih?) vajah, torej ne verjamem, da bi dobil enak odgovor, če bi šel ena na ena do istih oseb, če razumeš…
No, ker si še mlad, se lahko preusmeriš, ne vem pa kaj nisi nič naredil tistimi preklemani točkami, ki so ti kao nekaj vzele, kar bi raje hotel…zdaj je so tiste malenkostne pike krive vsega, kot da si 5 let star! Naredil bi kaj zato, da bi jih končno! bilo dovolj.
Malenkostne pike…ja lej to je pač kriterij, pogoj. Vsak človek ima nek limit, ki je pogojen z okoljem, dojemlivostjo itd. Nevem, če sem že omenil, tudi če bi šel še enkrat delat maturo, bi mi malo točk zmanjkalo, saj se omejitev iz leta v leto še povečuje. Žal. Zato pa zelo spoštujem tiste, ki jim uspe, bodisi s statusom ali brez. Ena varianta pa je seveda študij v avstriji in na hrvaškem. In potem morebiten prepis v Lj. Samo nevem, težko je vsaj zame sprejeti to odločitev, če ne poznam nikogar, ki bi to pot že opravil ali vsaj začel.
…no naj si “gospa” izračuna svoje ravnotežje, kje bi bila, če ne bi bilo takšne in takšne številke vpisanih študentov 😉
To je pri meni razščiščeno. Kot človeka jo že spoštujem. Če pa ne (na)uči “pravih stvari” je tudi sam kot profesorico ne morem dovolj spoštovati. Da bi jo gledal kot Boga…ne.
Pozdravljen.
Jaz pa sem končal 2 letnik na FF UM. Zdaj sem se vpisal v 3tji letnik. Mislim, da tudi meni ne da študij dovolj (potrebnega) znanja. Da bom enkrat zaposlen, lahko (samo) sanjam. Sicer moram priznati, da me študij zanima. Študiram dvopredmetno. Nad enim premetom zelo navdušen, me dejansko zanima, če bi pa ponovno izbiral bi ta drugega absolutno zamenjal.
Forum je zaprt za komentiranje.