Izbira nicknama
Mislim, da si precej narobe razlagaš napisano. :((
Kakor se mi zdi te ni nihče “obsojal” da se greš karkoli z komerkoli tu, niti ni nihče nič takega želel od tebe, vsaj kakor sem jaz razumel. Nihče ne ruši tvojega prepričanja, smo se samo pogovarjali kakšna je ljubezen do partnerja, kar nima veze z tvojim dojemanjem ljubezni. Mnoge tu je doletelo tisto “ZAVEDANJE”, že davno tega in smo preživeli. Nekateri se trudimo tudi razumet zakaj nas je doletelo kar nas je in kako smo to preživeli. Če si boš malo pobrskala po teh čudnih forumih (in še kakšnih drugih), kjer lahko najdeš mnogo razočarancev “brezpogojne ljubezni”, bi ti lahko “posvetilo” da je to nekaj utopičnega in nima veze z realnostjo.
Tudi R in J sta si izpovedala/doživela nekaj na osnovi nekih pogojev, čeprav tega nista kasneje izpostavljala, niti ju ni zanimalo.
Ne vem ne znam ti drugače razložit samo mislim, da partnerska ljubezen temelji na izpolnevanju nekih pogojev, ki sta jih partnerja skupaj dorekla oz. jih dopolnjujeta skozi celo zvezo. Kdor misli, da se to dela smo od sebe, da partner kar ve kaj si drugi želi (tako iz neba), se za moje pojme krepko moti, pa naj temu reče ljubezen ali kakorkoli hoče. Lahko da ti uspe v zaljubljenosti, skozi leta pa to ne bo šlo, vsaj jaz ne poznam nikogar.[/quote] [/quote]
Zato pa iščem nekoga, ki me bo pripravil do tega, da se lahko na vsake toliko časa zopet oz znova zaljubim, na tak način si predstavljam, da je to tisto “pravo”. Če tega ne bo, sem pripravljena biti sama cel life, k sreči se ne počutim osamljeno, tudi če sem po več dni z nikomer ne menim ipd, bi pa bilo morda glede teh želja precej drugače, če bi bila odvisnica od drugih oz bi težko shajala brez družbe v dvoje pa tega niti malo ne pogrešam, celo fino se mi zdi, da mi ni treba nikogar po sili razmer prenašati in delati nekih računic zakaj neki vse sem že s tem 😉
Ups si se razpisala o tem prostislovnem topicu, brezpogojna ljubezen pač ne obstaja, je samo ideal, ki ga vsi do konca iščemo, vsi utopično in vsi smo razočarani. Najlažje je o tem teoretizirati, če nimaš izkušenj, teorija je vedno nad in pred prakso, tu na forumu je že nekaj teoretikov o ljubezni, vsi so deklarirano srečni v vezah, no ti si menda samska, pogumno da to priznaš, no jaz sem tudi, saj veš :))) Lej, je On_ napisal, prav je,da je ljubezen pogoj(e)na, ker samo tako lahko drug ob tebi raste in ti ob njem, saj kaj se pa dogaja z romanticiranimi ljubeznimi pri romeu in juliji ali na primer wertherja do lotte (tista je sploh bila brezpogojna, ko ona niti ni vedela, kaj mu je špilalo v glavi) podobno na primer ljubezen zbluženca, ki je trenutno spodaj v podpisu, njega še malo beri po možnosti, ali ne izpolnjuje tvojih pogojev?
Sicer ne vem točno, o kaki ljubezni je tu govora, ali gre za partnersko, ki je na vso srečo večkrat poflikana z erotično ljubeznijo, ali za ljubezen do otroka, ki najprej kot da nima pojma, in ga moraš naučiti ljubiti, tudi če ti ne znaš, in saj v bistvu ne znaš, potem pa se čudežno tega učiš od njega… ali gre za ljubezen do življenja, do sveta, do dela, ki jo vse preveč preračunljivo malikujemo zaradi sploh eksistence. Jaz sem mislim da že kdaj napisala visoke besede da je ljubezen vse, sem pa vseeno prepričana, da je močnejše in bolj splošno čustvo strah, zakaj na primer sta pravzaprav bila pripravljena umreti romeo in julija?
In to, kar si napisala, se tepe eno z drugim…
Še nekaj
Ja res je, brezpogojna ljubezen prenese vse, na primer to, da lahko ljubiš otroka, ki je morilec, tat, pedofil, to resnično pripovedujejo matere takih otrok, medtem ko če je to partner, se pa ljubezen kot taka in ti z njo v toliko zmaličiš, da od pristnega čustva in tebe s takim prepričanjem ne ostane prav dosti.
Vsi smo pač otroci, še dobro da tako malo vemo, kaj neki nam je zaradi tega prihranjenega…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
A ni to malo kontradiktorno ?
Praviš, da si ideološka duša, da verjameš v brezpogojno ljubezen…..A hkrati trdiš, da je odmišljevanje lastnih želja del življenja…..Torej, zakaj odmisliti želje, če te nekdo ima brezpogojno rad ?
In če je odmišljevanje del življenja, zakaj se oklepaš tega ideala in ga iščeš ter se zdaj počutiš ogroženo, ker se drugi ne strinjamo s tem, da obstaja brezpogojna ljubezen ?
V sebi nosiš nek ideal..Si kot nek športnik, ki je na vrhuncu kariere končal s svojo kariero. In sedaj v sebi nosi to idejo, da je nepremagljiv, kot nek ideal…Seveda odvrača vse nadaljne izzive, saj bi lahko vsak izmed njih podrl to njegovo predstavo o nepremagljivosti.
Vsak nov izziv je zato povezan s strahom, saj vsak izziv ogroža njegovo predstavo in bo se moral odpovedati svoji predstavi o popolnosti.
Pri otroku le izgleda, kot da nas ima brezpogojno rad ali pa mi njega. Otrok še ni izoblikovan in na videz sprejema vse, kar od njega pričakujemo. Otrok nima izbire, da bi kam šel, da bi se uprl, saj je od staršev odvisen.Zato v sebi tlači vse tiste “brezpogojnosti”, ki se kasneje v njegovem življenju razbohotijo in odsevajo v njegovem partnerskem odnosu.
Saj tud Zmedena Samica ne verjame v brezpogojno ljubezen. Ves čas govori o pogojni ljubezni, vendar se ji lepše in nekaj več sliši, če jo označi z pridevnikom “brezpogojna”. Zato, ker ima občutek, da večina zvez (ki niso bleseteče) temelji “samo” na pogojni ljubezni, ona verjame, da sama želi več in pod to več si predstavlja “brezpogojno” ljubezen. Resnica pa je, da te slabe zveze, ki jih večina fura, sploh ni neka ljubezen, ampak strah pred biti sam, strah pred mišljenjem okolice o nas itn. Ljubezen s partnerjem pa ne more bit brezpogojna.
Zmedena samica, saj sama praviš, da čakaš nekoga, ob katerm boš to začutila. Že to je velik POGOJ. Se pravi, čakaš nekoga, ki mora ustrezati enemu dolgemu seznamu pogojev, ki jih nosiš v svoji predstavi. In s tem ni nič narobe. Ampak to ni brezpogojna ljubezen. Če bi to obstajalo, bi jo lahko izpolnila s prav vsakim moškim, ki ti prekriža pot.
Brezpogojno ljubezen lahko gojiš le do svojega otroka (pa še tam se v skrajnostih lahko zatakne). Vse ostale ljubezni so pogojne. Nasprotna stran mora izpolnjevat neke pogoje, da je deležna tvoje ljubezni. In to je edino pravilno.
Upam, da boš to čimprej “dojela”, predno te kdo brezpogojno ne izkoristi do konca in naprej, kot kako rastlino napr, drevo: podere, razžaga, razseka, zubla, skuri …… vse za zadovoljevanje svojih potreb po ugodju, ki mu bi ga nudil les tega drevesa…. ;)[/quote]
Ne vem če, na ljubezen ne gledam kot na nekaj pogojnega, pride čisto potiho, neizsiljeno in nepričakovano, ter tudi tako odide, zato je ne doživljam kot sredstvo za izmenjavo ali ritual “daš-dam” ipd. Če do nekoga čutiš nekaj brezpogojno, ne vem kakšna je stopnja zavedanja če si izkoriščen ali ne. Ne vem, čemu mi kvarite moje ideale in grenite življenje s svojimi nauki, v končni fazi je to moj oz bo moj problem, koliko bom izkoriščena od nekoga drugega, ne obstaja kar tako brezveze rek “love is blind”.
Biti z nekom tudi zato, da bom na tak način jaz od tistega človeka nekaj/mnogo imela on pa od mene, mi deluje precej plehko in plitko ter preračunljivo…ni to zame tak odnos oz nadaljnje, da bi bila z nekom skupaj le zato, kot odraz simbioze, sožitja, gostaštva ali zažiranja pri meni ne pride v poštev; ne predstavljam si ljubezenskega odnosa dveh oseb le kot krinko, da na tak način lahko furata določeno stopnjo blaginje in da na vsake toliko padajo takšni ali drugačni izpadi enega ali drugega kdo koga bolj izkorišča oz kdo se bolj šlepa – ne iščem tega. Zavedam se, da je moje razmišljanje v družbi obsceno, nesprejemljivo in morda za mnoge pogubno, tudi zame toda it’s my decision in če je govora o pravi ljubezni (v katero pač prirojeno relativno naivno verjamem) ne vem kaj sploh ima beseda “izkoriščanje” v tem kontekstu iskati.
Včasih se vprašam, ko malo opazujem druge pare, koliko jih dejansko čuti do drugega ob sebi, kakor da je on/ona njegova/njena kri in da doživljata momente podobne kakor sta Romeo in Julija, da sta se za svojo vezo/blaženost pripravljena predati smrti…danes v tem kapitalizmu in tudi boju za preživetje ter v tekmi za boljšim karkoli že zapostavljamo to komur smo (pre)dali srce, šteje le kaj dobimo v zameno; koliko je to odraz pristne sreče presojajte sami.[/quote]
Uh, pogojna ljubezen niti slučajno ne pomeni materialističnega izmenjavanja, kot si ti to predstavljaš. Samo pogojna ljubezen je lahko prava in resnična, ko sta dva pripravljena “umreti” drug za drugega. Pogojna ljubezen pomeni – da rečeš ne, če te drugi zatira, ponižuje, zlorablja. Kako je lahko prava ljubezen, če je za drugega pripravljen umreti le eden?
Resno misliš, da so med ljudmi minimalne razlike? To se mi sliši preveč poenostavljeno in posplošujoče. Ljudi je cela mavrica kombinacij pa še celo morje podkombinacij.[/quote]
Ja. Smo pa ljudje pripravljeni narediti iz miši slona. 🙂
Saj imamo vsi bolj ali manj enake potrebe in želje. Biti zdrav, sit, ljubljen. Uporabljamo le različne načine, ki so nam trenutno na razpolago, da to dosežemo.
Verjamem, da večkrat komu kaj očitamo, a to ne pomeni, da tistega očitanega ni v nas.
Le nimamo možnosti ali pa se tako ne počutimo, da bi tista lastnost prišla do izraza.
Verjamem, da si vsi želimo čimbolj idealnega partnerja. Ker to pomeni več uživanja in več svobode. Da bi nas drugi sprejemal vedno takšne, kot smo..Tudi, če smo tečni….:)
Vendar takega ni. Pa čeprav je človek še tako dober in potrpežljiv, ne zmore vsega sprejemati brez obsojanja.
Prav tako pa je ravno tisti, ki hrepeni po idealih, najbolj pogojen in težko sprejema karkoli drugačnega. In to je razlog, da teži k idealu, saj je to edina možnost, da z neko osebo shaja.
Vsak odnos zato predstavlja veliko dela na sebi. Zato tistemu, ki je sam, se mu ni treba s tem ubadati. Seveda je pa po drugi strani za marsikaj prikrajšan.
Česar pa ne bo priznal za živo glavo ne……
Kakor opažam ostanejo sami tisti ki se ne želijo nikomur prilagajat in verjamejo v neko “brezpogojno ljubezen”, ki izvira iz njihivega otroštva. Odnosa med njimi in starši, ki jim niso znali privzgojit drugačnega razmišljanja in so nekako ostali otroci po mišljenju do konca življenja. Za (male) otroke je značilno, da se ne želijo prilagajat in če starši to podpirajo tak človek ne napreduje nikamor…
Česar pa ne bo priznal za živo glavo ne……
Kakor opažam ostanejo sami tisti ki se ne želijo nikomur prilagajat in verjamejo v neko “brezpogojno ljubezen”, ki izvira iz njihivega otroštva. Odnosa med njimi in starši, ki jim niso znali privzgojit drugačnega razmišljanja in so nekako ostali otroci po mišljenju do konca življenja. Za (male) otroke je značilno, da se ne želijo prilagajat in če starši to podpirajo tak človek ne napreduje nikamor…[/quote]
Če bom ostala otrok cel life, se vsaj ne bom postarala – mentalno 😉
Zdaj sta pa moja starša kriva, da sem takšna…ojej.
In on mora ta tvoj pogoj izpolnit, če ne boš pač sama.
In temu se potem reče pogojna ljubezen…… tako enostavno je to ;)[/quote]
Ni čisto tako, ko začutiš da je to to, potem veš, da je pogoj (moj in nekoga drugega) izpolnjen. Drugače pa je samski life tudi super 😉
In on mora ta tvoj pogoj izpolnit, če ne boš pač sama.
In temu se potem reče pogojna ljubezen…… tako enostavno je to ;)[/quote]
Ni čisto tako, ko začutiš da je to to, potem veš, da je pogoj (moj in nekoga drugega) izpolnjen. Drugače pa je samski life tudi super ;)[/quote]Tudi suh kruh glodat je fino dokler potice ne probaš 😉
Res pa je da se potice prej prenaješ kot kruha 🙂
Niso tvoji starši nič krivi, niti nisem zate pisal tistega. Napisal sem zakaj nekdo tako razmišlja, od kje se to razmišljanje vleče. Vse naše razmišljanje ima v nečem podlago in tu igra naše (zgodnje!) otroštvo veliko vlogo, če si priznaš ali pa ne. Lahko pa enostavno trdiš, da si se to DANES izmislil/a, samo ne vem kdo bi to verjel. Jaz ne 😉
Ni čisto tako, ko začutiš da je to to, potem veš, da je pogoj (moj in nekoga drugega) izpolnjen. Drugače pa je samski life tudi super ;)[/quote]Tudi suh kruh glodat je fino dokler potice ne probaš 😉
Res pa je da se potice prej prenaješ kot kruha 🙂
Niso tvoji starši nič krivi, niti nisem zate pisal tistega. Napisal sem zakaj nekdo tako razmišlja, od kje se to razmišljanje vleče. Vse naše razmišljanje ima v nečem podlago in tu igra naše (zgodnje!) otroštvo veliko vlogo, če si priznaš ali pa ne. Lahko pa enostavno trdiš, da si se to DANES izmislil/a, samo ne vem kdo bi to verjel. Jaz ne ;)[/quote]
Kako izmislila danes, že cel life tako mislim, čutim..WTF?.
Tudi suh kruh glodat je fino dokler potice ne probaš 😉
Res pa je da se potice prej prenaješ kot kruha 🙂
Niso tvoji starši nič krivi, niti nisem zate pisal tistega. Napisal sem zakaj nekdo tako razmišlja, od kje se to razmišljanje vleče. Vse naše razmišljanje ima v nečem podlago in tu igra naše (zgodnje!) otroštvo veliko vlogo, če si priznaš ali pa ne. Lahko pa enostavno trdiš, da si se to DANES izmislil/a, samo ne vem kdo bi to verjel. Jaz ne ;)[/quote]
Kako izmislila danes, že cel life tako mislim, čutim..WTF?.[/quote]WTF samička….
Od kot se je začel tvoj lajf?
Od kod si začela “nalagat softwer” v tvoj “prosesor”?
Kdo je postavil temelne kamne na katerih sedaj stoji cel grad?
Zakaj ima ta tvoja graščina takšne vogale in ne drugačne, kdo je začel s to “zidarijo”?
Kdo je zasadil vse tisto trnje in ga negoval, da ne more glih vsak tepec do princeske? Pravi princi na belih konjih se najprej s trnjem (želijo?) ubadat, ostali konja naprej rinejo in tiste, ki niso prave princeske ga kar vzamejo in se potem jezijo….Nad kom? 😉
In od kod ideja o “brezpogojni ljubezni”?
A si kdaj že izkusila kakšno drugačno?
Pa ne mi sedaj kakšno posestništvo in materializem mešat med ljubezen…
Kaj pa če bi vzela v roke kako Trnulčico in jo malo naštudirala. Tisto zgodbo pomotoma berejo (premladim) deklicam in še narobe jo razlagajo…. 😉 :)))
Težko je narediti potico brez jajc…In potem imaš problem, ker bi rad probal potico, pa si alergičen na jajca…:)
Malo čuden primer….Mogoče je pa vseeno kdo razumel sporočilo. 🙂
Podobno je s službo..Nikomur ni mus hoditi v službo. Lahko živi od socialke..Preživel bo ravno tako, mogoče še lažje in manj stresno, kot tisti, ki hodi v službo in mora poslušati tečnega šefa. 🙂
Kako izmislila danes, že cel life tako mislim, čutim..WTF?.[/quote]WTF samička….
In od kod ideja o “brezpogojni ljubezni”?
A si kdaj že izkusila kakšno drugačno?
Pa ne mi sedaj kakšno posestništvo in materializem mešat med ljubezen…
Kaj pa če bi vzela v roke kako Trnulčico in jo malo naštudirala. Tisto zgodbo pomotoma berejo (premladim) deklicam in še narobe jo razlagajo…. 😉 :)))[/quote]
Ideja o brezpogojni ljubezni, hm morda je to kaj prirojenega, morda posledica, da se vseskozi zavedam, da sta moja starša edina človeka, ki me imata rada, večina ljudi, ki je imelo z mano stike, so iskali od mene le korist in nič drugega oz so se grozljivo pretvarjali. Ne, nobene druge nisem izkusila, vsaj mislim da ne oz saj ne da mi ne bi bil nihče všeč, to že, toda z nikomer se nikoli ni nič razvilo….kdaj sem začela nalagati softwer? Zanimivo vprašanje, mislim da se je pisalo leto 2003 ko se je nekaj takšnega zgodilo oz se je nekdo pojavil v mojem life-u, zaradi česar sem imela občutek oz neke prebliske, da sem se ponovno rodila; kaj več o tem ne bi razpravljala na forumu.
Trnjulčica – risanko bom pogledala 😉
Seveda, jasno, meni se zdi logično da se take stvari razlagajo samo v živo, naj nekaj ostane vendar za forumsko srečanje, ne pa da si bomo tam nemo zrli v oči ali odpirali že stokrat ponovljene teme, ti si bolj taktična kot jaz, ki sem tu čisto brez maske in pišem prosto po intuiciji… še dobro da je nimam, kaj šele bi potem sčvekala…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]WTF samička….
In od kod ideja o “brezpogojni ljubezni”?
A si kdaj že izkusila kakšno drugačno?
Pa ne mi sedaj kakšno posestništvo in materializem mešat med ljubezen…
Kaj pa če bi vzela v roke kako Trnulčico in jo malo naštudirala. Tisto zgodbo pomotoma berejo (premladim) deklicam in še narobe jo razlagajo…. 😉 :)))[/quote]
Ideja o brezpogojni ljubezni, hm morda je to kaj prirojenega, morda posledica, da se vseskozi zavedam, da sta moja starša edina človeka, ki me imata rada, večina ljudi, ki je imelo z mano stike, so iskali od mene le korist in nič drugega oz so se grozljivo pretvarjali. Ne, nobene druge nisem izkusila, vsaj mislim da ne oz saj ne da mi ne bi bil nihče všeč, to že, toda z nikomer se nikoli ni nič razvilo….kdaj sem začela nalagati softwer? Zanimivo vprašanje, mislim da se je pisalo leto 2003 ko se je nekaj takšnega zgodilo oz se je nekdo pojavil v mojem life-u, zaradi česar sem imela občutek oz neke prebliske, da sem se ponovno rodila; kaj več o tem ne bi razpravljala na forumu.
Trnjulčica – risanko bom pogledala ;)[/quote]Tvoja starša te imata rada brezpogojno in to ti je edina znana oblika ljubezni in ko si iščemo partnerja se “vračamo” v otroštvo in iščemo tisto kar smo doživljali kot otroci ob starših. Iščemo tisto obliko ljubezni. Zato si napr. zlorabljeni otroci najdejo partnerje, ki jih zlorabljajo dalje itd., ker jim je to edina znana “oblika ljubezni”. Ta “sofwer za ljubezen” se začne nalagat z rojstvom, z odnosom mama-otrok, malo kasneje v ta odnos (aktivno) vstopi še oče in vse te interakcije med njimi so podlaga, “mušter” po katerem si (nezavedno?) iščemo partnerja. Zaljubljenost, ko si dva šepečta, se ljubkujeta, zreta v oči……. je zelo podobna kot takrat ko nas je mama ljubkovala kot dojenčka. In ta vzorec podoživimo s partnerjem in ob tem se počutimo lepo, se vračamo v otroštvo.
Ta tvoj občutek, da so te hoteli samo izkoristiti je verjetno kar pravi, ker so te osvajali, ne dvorili (po Marku ;). Nihče od njih se ni zanimal za tvoje “težave”, nihče ni hotel posekat trnja okoli trnulčice, so želeli le navalit nanjo, kar te je odbilo od njih, ker se to ne sklada s tvojim “muštrom”, ki si ga dobila od staršev ;).
Sploh pa dekleta boste nekoč postale mame in takrat boste ranljive, rabile boste pomoč, nekoga ob sebi, ki se bo iskreno zanimal za vas in otročka/e, ne pa vas samo izkoristil. Tako da mislim, da nisi zmedena, ko odpikaš vse tiste izkoriščevalce, ki jih je danes vse polno in si želiš nekoga, ki se bo najprej ubadal s trnjem 😉 .
Katjenka je sper celo noč čakala nadangala Gabrijela in ga tudi tokrat ni bilo….
Kaj čmo, ženske ste sitne čez dan, če ponoči nič vmes ne pride….. 😉 :)))
Forum je zaprt za komentiranje.