Izbira nicknama
Manj skrivajoče je vsaj v tem smislu, da se oseba ne skriva za vzdevkom.
Čeprav še to ne pomeni, da je samo ime res pravo ime.
Pa to sploh mene ne zanima ali je kdo iskren ali ne. Če kdo laže, itak laže sebi.
Meni se ne zdi pomembno, da bi se skrival za nickom. Komu pa se zdi, pa bo vsepovsod iskal izgovore. Kot da bi nam res bilo tako mar za druge.
Manj skrivajoče je vsaj v tem smislu, da se oseba ne skriva za vzdevkom.
Čeprav še to ne pomeni, da je samo ime res pravo ime.
Pa to sploh mene ne zanima ali je kdo iskren ali ne. Če kdo laže, itak laže sebi.
Meni se ne zdi pomembno, da bi se skrival za nickom. Komu pa se zdi, pa bo vsepovsod iskal izgovore. Kot da bi nam res bilo tako mar za druge.[/quote]
Za peresjem se skriva Krivokljun! En bi jo moral malo oskubit, kakšen orel ali pa jastreb :)))
MAR RES? :-/[/quote]
Ja, res. 🙂
Mar nam je predvsem takrat, ko rabimo potešit kakšno svojo potrebo ali željo.
Bolj imata dva podobne želje, manj občutka imata, da sta sebična in se lahko imata bolj rada, ker sprejemata druge želje brez odpora.[/quote]
Ne strinjam se popolnoma, ali je res tako težko ali nemogoče odmislit 100% lastne potrebe in postaviti potrebe/želje nekoga drugega v ospredje ne glede na to, če so podobne/enake lastnim ali ne? Ne vem, no; tole kar si napisal bolj kot ne “diši” po samoljublju oz težko si predstavljam, da sta na svetu dve osebi, ki imata zelo podobne ali celo enake želje in da se takšna dva tudi najdeta, da bi lahko kompletno zaživela po tvojem scenariju (ne, nisem pesimistično naravnana) – morda v filmih, risankah, na odru.
Ja, je težko.
Zato pa sčasoma v vsakem odnosu pride do konfliktov, ki so posledica razhajanja in poskusa “odmišljevanja” lastnih želja. Partnerja se začneta spraševati kdo bo tisti, ki bo spremenil sebe, da ne bo prihajalo do konfliktov. Ali bo to tisti, ki povzroča pri drugem slabo voljo ali pa tisti, ki postane slabe volje zaradi tega, ker ima drugi drugačne želje ali potrebe…..
Saj ljudje smo na splošno zelo podobni. Vsi smo ljudje z bolj ali manj enakimi osnovnimi potrebami in željami. Razlike so minimalne.
Zaradi tistih minimalnih razlik, ki nastanejo v glavnem zaradi trenutnega različnega razpoloženja in s tem doživljanja, se pojavijo nesoglasja.
Zato ni brezpogojne ljubezni, ker nismo vedno tako idealno usklajeni, da bi nas drugi sprejemal takšne, kot v danem trenutku smo.
Ja, je težko.
Zato pa sčasoma v vsakem odnosu pride do konfliktov, ki so posledica razhajanja in poskusa “odmišljevanja” lastnih želja. Partnerja se začneta spraševati kdo bo tisti, ki bo spremenil sebe, da ne bo prihajalo do konfliktov. Ali bo to tisti, ki povzroča pri drugem slabo voljo ali pa tisti, ki postane slabe volje zaradi tega, ker ima drugi drugačne želje ali potrebe…..[/quote]
Sem bolj naivno romantična in ideološka duša pa nekako to razumem, da dva, ki sta v konfliktih zaradi potreb ali težnje po spreminjanju sebe/drugega itd; da takšna človeka zgolj živita skupaj in nič več od tega oz odmišljevanje lastnih želja pa je del življenja, saj se želje in potrebe spreminjajo in ne gre nujno za odmišljanje kakor morda druga polovica razume ali predpostavlja; čeprav v praksi se pri večini odvija obratna verzija kakor si spisal svojo.
.[/quote]
O podobnostih in raznolikostih želja, potreb nima smisla razpravljat, večinoma nas razlikuje predvsem to na kak način se znajdemo, da jih realiziramo, potešimo, nekateri tudi zlepa ali zgrda ali celo izsiljevanjem, pretvezo… Praviš, da ni brezpogojne ljubezni, spet mi rušiš enega od idealov; pred n leti sem spoznala nekoga, za kogar še danes verjamem, da sem v tistem človeku našla brezpogojno ljubezen…ja, imam nekaj idealov, ki me na nek način tepejo pa vendar, če bi se jim odpovedala bi se predvsem odpovedala sebi in bi postala rastlina oz raje sem zavestno srečna vsaj v svojih iluzijah kakor zavestno nesrečna v konfliktih in “odmišljanjih” svojih potreb, želja zaradi nekoga s kom bi zgolj (ali pa tudi ne) skupaj živela.
Brezpogojno ljubezen lahko gojiš le do svojega otroka (pa še tam se v skrajnostih lahko zatakne). Vse ostale ljubezni so pogojne. Nasprotna stran mora izpolnjevat neke pogoje, da je deležna tvoje ljubezni. In to je edino pravilno.
Upam, da boš to čimprej “dojela”, predno te kdo brezpogojno ne izkoristi do konca in naprej, kot kako rastlino napr, drevo: podere, razžaga, razseka, zubla, skuri …… vse za zadovoljevanje svojih potreb po ugodju, ki mu bi ga nudil les tega drevesa…. 😉
Brezpogojna ljubezen lahko nastane edino v odnosu z nekom, ki ti prej izpolni neke pogoje oziroma pričakovanja, to pa več ni brezpogojna ljubezen. Če bi to obstajalo, potem bi le to lahko ustvari s komerkoli, ne glede na to, kdo in kaj je.
Marko a ti razumeš pojem “brezpogojno” ? Da dejansko ni pogojev. Pa saj menda ja vem, kaj čutim, saj nisem duševno ali kako drugače motena in to gre zgolj pač le za eno osebo in če se mi ne bi to zgodilo, tudi ne bi verjela, da je to možno.
Marko a ti razumeš pojem “brezpogojno” ? Da dejansko ni pogojev. Pa saj menda ja vem, kaj čutim, saj nisem duševno ali kako drugače motena in to gre zgolj pač le za eno osebo in če se mi ne bi to zgodilo, tudi ne bi verjela, da je to možno.[/quote]
Vprašanje je, če ti. 😉 Tudi, če gre samo za eno osebo. Kaj pa, če te ta oseba prevara? Ga boš še vedno ljubila brez pogojno naprej?
Marko a ti razumeš pojem “brezpogojno” ? Da dejansko ni pogojev. Pa saj menda ja vem, kaj čutim, saj nisem duševno ali kako drugače motena in to gre zgolj pač le za eno osebo in če se mi ne bi to zgodilo, tudi ne bi verjela, da je to možno.[/quote]
Vprašanje, če je to “zdravo”, če razum popolnoma preplavijo čustva. Pri nekaterih je to skorajda nekakšno bolezensko stanje, skrajna oblika odvisnosti, npr. moški bo lahko delal z žensko kot s smetjo, jo izkoriščal, zraven imel druge, ona pa se ne bo znala čustveno odtrgati od njega in ga bo “brezpogojno ljubila”.
Bitter Moon (1992)
http://www.imdb.com/title/tt0104779/
To, kar je matjažko napisal, je odvisnost od odnosov, ne ljubezen in ne brezpogojna. Brezpogojna ljubezen je samo tista do otrok. Pa še tista ne vedno, žal. (On_) Pa bog nas ima brezpogojno rad, in angelski zbor (nadangel gabriel na primer)
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Brezpogojno ljubezen lahko gojiš le do svojega otroka (pa še tam se v skrajnostih lahko zatakne). Vse ostale ljubezni so pogojne. Nasprotna stran mora izpolnjevat neke pogoje, da je deležna tvoje ljubezni. In to je edino pravilno.
Upam, da boš to čimprej “dojela”, predno te kdo brezpogojno ne izkoristi do konca in naprej, kot kako rastlino napr, drevo: podere, razžaga, razseka, zubla, skuri …… vse za zadovoljevanje svojih potreb po ugodju, ki mu bi ga nudil les tega drevesa…. ;)[/quote]
Ne vem če, na ljubezen ne gledam kot na nekaj pogojnega, pride čisto potiho, neizsiljeno in nepričakovano, ter tudi tako odide, zato je ne doživljam kot sredstvo za izmenjavo ali ritual “daš-dam” ipd. Če do nekoga čutiš nekaj brezpogojno, ne vem kakšna je stopnja zavedanja če si izkoriščen ali ne. Ne vem, čemu mi kvarite moje ideale in grenite življenje s svojimi nauki, v končni fazi je to moj oz bo moj problem, koliko bom izkoriščena od nekoga drugega, ne obstaja kar tako brezveze rek “love is blind”.
Biti z nekom tudi zato, da bom na tak način jaz od tistega človeka nekaj/mnogo imela on pa od mene, mi deluje precej plehko in plitko ter preračunljivo…ni to zame tak odnos oz nadaljnje, da bi bila z nekom skupaj le zato, kot odraz simbioze, sožitja, gostaštva ali zažiranja pri meni ne pride v poštev; ne predstavljam si ljubezenskega odnosa dveh oseb le kot krinko, da na tak način lahko furata določeno stopnjo blaginje in da na vsake toliko padajo takšni ali drugačni izpadi enega ali drugega kdo koga bolj izkorišča oz kdo se bolj šlepa – ne iščem tega. Zavedam se, da je moje razmišljanje v družbi obsceno, nesprejemljivo in morda za mnoge pogubno, tudi zame toda it’s my decision in če je govora o pravi ljubezni (v katero pač prirojeno relativno naivno verjamem) ne vem kaj sploh ima beseda “izkoriščanje” v tem kontekstu iskati.
Včasih se vprašam, ko malo opazujem druge pare, koliko jih dejansko čuti do drugega ob sebi, kakor da je on/ona njegova/njena kri in da doživljata momente podobne kakor sta Romeo in Julija, da sta se za svojo vezo/blaženost pripravljena predati smrti…danes v tem kapitalizmu in tudi boju za preživetje ter v tekmi za boljšim karkoli že zapostavljamo to komur smo (pre)dali srce, šteje le kaj dobimo v zameno; koliko je to odraz pristne sreče presojajte sami.
Saj načeloma se strinjam s teboj in tvojo definicijo ljubezni, samo, da se greš tole:mora tisti s katerim se greš nekaj takega pri tebi izpolnevat neke pogoje. Ne moreš umret za nekoga, če se tisti ne drži dogovora bit zvest napr. Biti zvest, predan, ne bit preračunliv, izkoriščevalski…. je nek pogoj, vse to so neki pogoji, ki jih mora nekdo izpolnevat, da mu lahko ti vračaš ljubezen.
Nap. “moja” žena že 1h čaka/želi, da ji posušim lase in če želim, da me bo imela še naprej rada moram izpolni ta pogoj, izpolnit moram tudi pogoj, da ugasnem comp. He,he,
Uf, plona je pogojev, dvomim da me brezpogojno ljubi…. 😉 :))))))
Mislim, da nima pojma in jaz tudi ne, daj nam malo napiši kako si to predstavljaš. Matjažko tudi nekaj pisari u3… :)))
Ajde Z-S napiši nam kaj, kako izgleda partnerska ljubezen brez pogojev.[/quote]
Namenoma ne bom, človeka mora z razlogom doleteti ta filing to ZAVEDANJE, če ga ne bo pač niste za to rojeni, žal ali morda k sreči glede na to kakšne plehke komentarje berem – pa kaj ste vsi na tabletah ali razočarani v ljubezni oz v njeni izmenjavi ali WTF? Imam nekaj idealov in ne bom jih tako poceni zavrgla ne nekem forumu nekim neznancem, za katere nimam pojma kdo so in ki z večino svojim pisanjem dokazujejo, da nimajo blage veze s kom se menijo niti jim ni mar – sem se kar zamislila, kam sem zabredla/zašla.
[/quote]
Daj preberi to tragedijo pa potem bluzi, koliko sta dejansko drug drugemu karkoli pogojevala. Ni mi treba očitati, kaj se grem, saj se ne grem tega z nikomer od vas, ki ste se spotaknili ob moje pisanje…lahko pa si tega želite, to pa je dovoljeno 😉
Marko a ti razumeš pojem “brezpogojno” ? Da dejansko ni pogojev. Pa saj menda ja vem, kaj čutim, saj nisem duševno ali kako drugače motena in to gre zgolj pač le za eno osebo in če se mi ne bi to zgodilo, tudi ne bi verjela, da je to možno.[/quote]
Vprašanje je, če ti. 😉 Tudi, če gre samo za eno osebo. Kaj pa, če te ta oseba prevara? Ga boš še vedno ljubila brez pogojno naprej?[/quote]
Oh ja, varanje, ne razmišljam o tem, da bi bila prevarana, če bom bom takrat kaj več o tem povedala, ne morem sklepati o nečem kar še nisem doživela – brezpogojna ljubezen po mojih predstavah vse prenese 😉
Katenjka, saj smo vsi otroci – nekateri nekoliko starejši, nekateri manj, nekateri to zelo skrivajo nekateri ne…no, jaz bi brezpogojno ljubezen razvila do nekoga, ki si ga izberem, imam pač takšno predstavo o teh stvareh, je pa res, da moram začutiti, da je to tisto pravo, se pravi da sebi postavljam pogoj ne nekomu drugemu za razliko od večine ljudi, ki iščejo takšna in drugačna zadoščenja in izpolnjevanja od drugih, ta preračunljivost meni nikakor ne ustreza oz takšna niti ne znam biti; ne vidim v tem nekega globljega smisla.
Daj preberi to tragedijo pa potem bluzi, koliko sta dejansko drug drugemu karkoli pogojevala. Ni mi treba očitati, kaj se grem, saj se ne grem tega z nikomer od vas, ki ste se spotaknili ob moje pisanje…lahko pa si tega želite, to pa je dovoljeno ;)[/quote][/quote]Mislim, da si precej narobe razlagaš napisano. :((
Kakor se mi zdi te ni nihče “obsojal” da se greš karkoli z komerkoli tu, niti ni nihče nič takega želel od tebe, vsaj kakor sem jaz razumel. Nihče ne ruši tvojega prepričanja, smo se samo pogovarjali kakšna je ljubezen do partnerja, kar nima veze z tvojim dojemanjem ljubezni. Mnoge tu je doletelo tisto “ZAVEDANJE”, že davno tega in smo preživeli. Nekateri se trudimo tudi razumet zakaj nas je doletelo kar nas je in kako smo to preživeli. Če si boš malo pobrskala po teh čudnih forumih (in še kakšnih drugih), kjer lahko najdeš mnogo razočarancev “brezpogojne ljubezni”, bi ti lahko “posvetilo” da je to nekaj utopičnega in nima veze z realnostjo.
Tudi R in J sta si izpovedala/doživela nekaj na osnovi nekih pogojev, čeprav tega nista kasneje izpostavljala, niti ju ni zanimalo.
Ne vem ne znam ti drugače razložit samo mislim, da partnerska ljubezen temelji na izpolnevanju nekih pogojev, ki sta jih partnerja skupaj dorekla oz. jih dopolnjujeta skozi celo zvezo. Kdor misli, da se to dela smo od sebe, da partner kar ve kaj si drugi želi (tako iz neba), se za moje pojme krepko moti, pa naj temu reče ljubezen ali kakorkoli hoče. Lahko da ti uspe v zaljubljenosti, skozi leta pa to ne bo šlo, vsaj jaz ne poznam nikogar.
Forum je zaprt za komentiranje.