Iščem lahko, zanimivo branje-za v bolnišnico
Henning Mankell in njegov inšpektor Wallander bi znalo biti tako branje – katerokoli knjigo vzameš, vse so prima. Dobiš tudi med žepnicami, če je knjižnica izropana. Prav tako je luštno branje Michael Connelly, tudi to dobiš broširano. Strašno napeto branje je tudi Časovna past od Chrictona. Sicer pa poglej med Knjige, ki ste jih prebrali v enem dahu – tema je bila odprta nedolgo nazaj. Tam vmes se najde tudi napete knjige, ni vrag, da ne boš našel/našla kaj zase.
Mogoče kakšen babji roman, a la Roman za ženske (Viewegh), kaj od Ildiko von Kurthy (npr. Prosta linija) ali P.s. Ljubim te od Cecilije Ahern.
Od bolj napetih romanov priporočam še Pompeje (Harris), kaj od Dana Browna (Da Vinčijeva Šifra, Angeli in demoni), pa seveda koga od mojih najljubših Chrichtona (Časovna past je meni super), Folletta (npr. Kavke je fajn, pa Sršenov let), Grishama (pravniške kriminalke, npr. Mojster za dež, Oporoka, Bratovščina…).
@borut: ti pa si dober. si predstavljaš ležati z žolčnimi kamni ali čem podobnim v osmem nadstropju splošne bolnice v sobi brez klime s tremi stokajočimi, čakati na tisto njihovo ogabno mešanico divke in proje, ki jo kuhajo namesto kave, prenašati zadirčne dežurne sestre, ob tem pa se prebijati skozi ničejeve blodnje?
kot da bi rakovemu oddelku ponujal v branje mannovo čarobno goro 😉
@He, he, Pilgrim, moja starša, ki sta si zdravila TBC na Golniku (in se tam, btw, zaljubila), sta v tem okolju zmogla prebrati Čarobno goro. 🙂
No … ni bilo tako zelo romantično, to je bilo v letih, ko se je za TBC še veselo umiralo. Je pa res, da so njima tisti prvi antibiotiki pomagali – nekaterim pa so sicer pomagali, a so obenem oglušeli. Tretjim sploh niso pomagali. Četrti jih pa niti niso dobili, ker so bili že preveč sesuti in jim itak ne bi pomagali …
No, ampak imaš prav – za njiju je vendarle bilo vsaj malo romantično.Prebrala sta na tone knjig in se spoznala. Takšnih TBC-zakonov (in pozneje nas, otrok) je bilo kar nekaj.
Če še nisi v bolnici ti priporočam, da vzameš seboj tile dve knjigi z veselo in lahko vsebino in sicer Janka Mlakarja “Iz mojega nahrbtnika” in Konsalikovo “Ljubezen ob Donu”. Kaj preveč resnobnega pa raje ne priporočam. Mogoče kasneje ob okrevanju pa še takrat beri kaj optimističnega!
Vso srečo in kmalu se zdrav(a) vrni domov!