In spet – kaj beremo :-)
Sem prebrala The curious incidnet of the dog in the night-time, ki mi je bil všeč zaradi logičnih in matematičnih problemov. Samo pisanje pa ne preveč.
Kakšen dan ali dva sem se ukvarjala z The Monthy Hall Problem, ki je opisan v knjigi. Gre za nagradno igro, v kateri igralec izbira med tremi vrati – za dvemi sta kozi, za enimi pa avto. Ko igralec izbere vrata, mu voditelj igre odpre ena od preostalih dveh vrat – za njimi je koza. Igralec se lahko odloči, ali bo vztrajal pri prvih izbranih vratih, ali pa se bo odločil za tretja. Če se odloči, da zamenja izbrana vrata, bo v dve od treh primerov zadel avto. Strinjam se z napovedano verjetnostjo (dva od treh), ne strinjam pa se s pisateljevim logičnim in matematičnim dokazovanjem.
Stvar je dosti bolj preprosta. Ključen za to igro je človeški element. Voditelj ve, za katerimi vrati sta kozi in kje avto. Jaz imam na začetku igre večjo verjetnost, da izberem vrata za katerimi je koza (dva proti ena). Izberem vrata. Voditelj, ki ve, kje je avto, bo odprl vrata, za katerimi je zagotovo koza. Ker sem se na začetku verjetno zmotila pri vratih (dva proti ena), voditelj pa mi je olajšal delo (odprl je napačna vrata), bom sedaj vrata zamenjala in v dveh od treh poskusov bom zadela avto. Trdim, da bi ob nevednem voditelju imela samo 50/50% možnosti pri ugotavljanju pravih vrat – seveda pa v primeru nevednega voditelja igra ne bi bila mogoča. Vsekakor samo matematični dokaz ne zdrži – treba je upoštevati človeški element.
Dobro, zdaj sem se izkašljala in bom lahko v miru spala.
Tako. Prebrala do konca Linijo lepote, pa ne vem kako jo naj komentiram. Po obetavnem začetku, me je zadnja tretjina pustila ravnodušno. Predvidljiv konec, pač pusti slab okus na jeziku. Sem pa nekje zasledila, da je knjiga nastala eno leto po tem, ko so v Angliji sprejeli zakon, da v knjižnicah ne sme biti literature, ki obravnava homoseksualno problematiko (menda so zakon l. ’93 ukinili) in ko je še prevladovalo prepričanje, da je homoseksualnost sprevržen način življenja, in da jih ”doleti kazen’, bolezen kot je aids, pravična. S tega stališča je zanimivo okolje, kjer se zgodba odvija. Drugače pa ne vem…. vse skupaj je izvenelo malo v prazno, s stereotipnim predstavljanjem ”gejevskega načina življenja”. Mi pa je všeč gostobesednost opisovanja.
Prebrala Persuasion od J. Austen – všečno, ampak še vedno pri meni vodi (zlajnana) Prevzetnost in pristranost (in ja, nadaljevanko tudi znam na pamet).
Prebrala še Sršenov let (Hornet Flight) od K. Folletta. Prebrala na dušek, tempo je ok, zaplet pričakovano simpatičen (kot sem že rekla, tipično foletovsko: II. sv. vojna, odporniško gibanje, naključni junak, žrtve, ljubezenska zgodba, happy end), ampak mogoče občasno le pretirava (da gre ravno čisto vse narobe in je treba dolivati gorivo v dvosedo letalo na 3000m tako, da se stoji na krilu – hm, no ja). Vohunski roman, ki se dobro bere, ampak človek od prebranega ni ravno hudo pametnejši.
Začela Dekle iz Šanghaja (Wei Hui), ampak se mi po nekaj prebranih straneh zdi preveč površno, brez globine, tako da bom verjetno odložila.
Prebrala Kratko zgodovino traktorjev. No ja. Predvidljivo, ampak še kar. Berem Thud od Terryja Prattcheta. Kewl, tako kot vse njegove, sploh če si fen.
Sicer sem pa prevod končala in samo še pregledujem izpis, tako da polovim razne tipkarske, ki jih črkovalnik ne, in čudne stavke 🙂
Kitty
@Mitzie: hvala, hvala … zelo prijazno, da si se spomnila …