Najdi forum

Splash Forum Arhiv Knjižni molji in pravopis In spet – kaj beremo :-)

In spet – kaj beremo :-)

Mario Vargas Llosa: Travesuras de la niña mala – zelo fajn, me je kar potegnilo noter.

Daniel Kehlmann: Die Vermessung der Welt – sem komaj začel, videti je obetavno.

Christian Jacq: Champollion l’Égyptien – pravkar končal, me ni preveč navdušila.

lp
An rovtar

Mogoče najprej nekaj o stereotipih: domov sem privlekel Nicole Krauss, Zgodovina ljubezni. Naslov je skrajno sumljiv, ovitek šablonski, ampak kriknil sem šele, ko sem ugotovil, da sem spregledal oznako “bestseller”. In hvala bogu, da sem jo. Z bestsellerji sicer ni nič narobe, nasprotno, chick lit občasno celo obožujem, recimo Fieldingovo, Parsonsa in podobne, kakšna Bela Masajka pa bi me najprž pognala v (še vedno) prerani grob. Ampak Zgodovina ljubezni je nekaj povsem drugega; prvih petdeset strani je stilistično vrhunskih, zgodba prav lepo zgrabi, vse skupaj je začinjeno s pravo mero melanholije, cinizma in celo občasnega humorja. Neverjetno. Upam, da je tudi enainpetdeseta stran takšna. Zame je – zaenkrat – gospa Krauss odkritje meseca.

@Toro: evo, je že na seznamu zaželenega branja 🙂

Pri meni je že lep čas na seznamu, a je v knjižnici ni in ni za dobit. Mislim da naslov in oznaka bestseller naredita svoje v tem pogledu :-).

Noam Chomsky – ”Profit pred ljudmi” in me seveda zmrazi ob veliki besedi – demokracija. Priporočam v branje vsem, ki živijo z občutkom, da je nekaj preklemano narobe v tem našem svetu. Vedno znova se mi ob prebiranju te knjige prikrade Huxleyeva misel – ”kako pa vemo, da svet ni pekel kakšnega drugega planeta”.

Z delovih klasikov popihal prah in se lotil Kavlja 22. Zanimiva, hecna knjiga. In po svoje tudi žalostna. Po vsebini in tematiki zelo podobna nanizanki M.A.S.H.

Ravno prebrala Bela, bela lilija, Nataše Konc Lorenzzutti, zelo všeč, zanimiv način pisanja, priporočam.

Antonio Tabucchi: Poslednje povabilo

Hm, ne vem, kaj naj si mislim, za zdaj bolj ne kot ja … preveč stila, premalo … ostalega 😉

Tabucchija in Poslednje povabilo sem prepustila nolj nostalgičnim in potrpežljivim dušicam od mene …

Zdaj grizem Zilhada Ključanina oziroma njegovega Pričevalca. Na začetku se zdi kot socialistično-islamska različica Sto let samote. Ko se ufuraš, vse bolj zanimivo.

V zadnjem obdobju sem prebrala “razvpitega” Alamuta (vsebina se mi je zdela glede na dogajanja po svetu neverjetno aktualna).

Sicer nisem ljubiteljica kratkih zgodb, toda zadnjič mi je v knjižnici prišla v roke knjiga kratkih zgodb Gverilci in sem jo vzela. Zgodbe so me zelo pritegnile, tako preproste so in naravne. Dve ali tri zgodbe so mi bile še posebno všeč. Morda bom v bodoče pogosteje segla po kratkih zgodbah (ne vem, od kod mi dosedanji apriorni odpor do njih).

Po priporočilih, ki sem jih videla na tem forumu, sem ravnokar prebrala Trgovinica pri srečni roki. Zelo simpatično branje.
Zdaj pa začenjam (tudi po priporočilih s foruma) še z branjem knjige Ministrstvo za bolečine.

Joana,

tudi jaz zelo rada berem kratke zgodbe. Zdi se mi, da je ta zvrst že kako desetletje ali več doživlja nekakšen preporod. Evo, da boš lažje izbirala …

Raymond Carver: fenomenalen pisec kratkih zgodb. Nekaj je prevedenega v SLO, če pa bereš v angleščini, boš do njegovih knjig zlahka prišla tako v knjigarnah kot knjižnicah.

Beletrina:
– Začetek nečesa velikega. Nove britanske pisave
– Antologija italijanske kratke proze − Papir in meso
– Antologija sodobne nizozemske pisave — Zeleni volk in bakreni dan
– Antologija hrvaške kratke proze − Golo mesto
– Najdeno v Tokiu. Sodobna japonska kratka proza

Mladinska knjiga (vse razen Lenardiča so iz zbirke Kondor):
– Iskanje izgubljenega človeka. Sodobne novele
– O obliki sveta: iz španskoameriške kratke proze
– Rajska jabolka: danske novele
– V temnem svetu: sodobna nemška proza
– Ameriška metafikcija
– Mart Lenardič: Moje ženske

Cankarjeva založba:
– Pogovor gluhonemih: iz sodobne ruske kratke proze
– Mohor Hudej: Mumps v zrelih letih

Aleph:
– Začasno bivališče: portreti mlade književne generacije 80-ih let

Wieser:
– Mart Lenardič: Še večji Gatsby

Po knjižnicah pa najdeš še na kupe zbirk kratkih zgodb:

– American Stories
– Ameriška metafikcija
– Best Australian Short Stories
– Close Company (Stories of Mothers and Daughters)
– Modern Women’s Stories
– New American Voices
– New Europe!
– Prize Stories 1994 (The O. Henry Awards)
– Prize Stories 1995 (The O. Henry Awards)
– The Bitch in the House
– The New English Library Book of Internet Stories
– The Oxford Book of American Short Stories
– The Oxford Book of Women’s Stories
– The Oxford Book of New Zeland Short Stories
– Voices of the xiled: a generation speaks for itself
– Začasno bivališče (knjiž. generacija 80. let)

Tega je veliko in vsako leto prihajajo nove antologije …

Ej, Katja10,

ti pa obvladaš zadevo! Hvala za tako obširen in nazoren seznam. Ni vrag, da ne bi med vsemi navedenimi naslovi našla takšnih kratkih zgodb, ki bi mi bile všeč. Morda bom naslednjič vzela v knjižnici spet kakšne od našega avtorja (zdi se mi, da sem na forumu že prebirala dobra mnenja o knjigah M. Lenardiča, npr.o “Moje ženske”). Ali pa si bom kar skopirala tale seznam in ajd z njim v knjižnico.

Jap, kar Lenardiča vzemi, je res dober.

Ma, jaz se vedno narežim tem njegovim povsem izgubljenim in obenem prepotentnim junakom. Tudi na njegovo spletno stran od časa do časa zavijem, kjer objavlja kao “pisma bralcev”, seveda največkrat čisto pritegnjenih …

Pardon, ta “pisma bralcev” niso pritegnjena, napačen izraz, odštekana pa …

khm, khm,
če se po forumu potikajo tudi modeli s takšnimi naglavnimi grehi, kot je recimo to, da še niso prebrali npr. sto let samote ali pa mojstra in margarete, ena pa celo ni vedela, kdo je to Agatha Christie (sic!)…
potem tudi jaz lahko priznam, da:
šele zdaj na stara leta prvič berem Iglo kena folleta.
ni kaj, stvar potegne.

Za menoj je ploden vikend. Končala Profit pred ljudmi (Chomsky), Žalostne kurbe mojega življenja (Marquez) in Skrivnostni plamen kraljice Leone (Eco) in začela Linija lepote (Hollinghurst).

@Pilgrim: he he he … Follet na začetku res silovito potegne, ampak upam si predvidevati, da boš tam pri 367. strani že krepko izčrpan in željan česa drugega.
S tem Folletom imam prav problem: kar nekaj njegovih knjig sem že začela, nekaj časa naravnost radostno obračala strani, potem me je pa hipoma minilo. What’s the problem?


@Mitzie
: poročaj, kako ti bo šlo z Linijo lepote, pliiiz. Ne vem, a sem premalo prefinjenega duha ali kaj, ampak meni ni in ni šla.

Sem nekje na sredini in mi je ”linija” kar všečna. Mogoče zaradi tega, ker so mi blizu junaki, ki se iščejo in živijo z občutkom drugačnosti, neprilagojenosti in odtujenosti. Vsekakor pa sporočim konči vtis.

pilgrim, katja,

jaz sem pa zares navdušena nad Folettom, ravno včeraj mi je Miklavž prinesel njegovo najnovejšo in to prevedeno. Se že veselim. Je pa res, da to ni neka visoka literatura (mogoče Igla izstopa, jo moram še enkrat prebrat), ampak jaz uživam. Žanr zame: zgodovinsko ozadje, pustolovščine in ljubezenska zgodba – to ima običajno Folett. Najljubša mi je bila Kavke (Jackdaws).

Berem pa še vedno Jane Austen, Persuasion. Simpatično, ampak ker sem bila kar nekaj časa lena in sem brala samo v slovenščini, se malo mučim z angleščino. No, počasi gre.

@Mitzie: hm, Igle pa še nisem poskusila … Očitno nisem vedela, kaj je treba vzeti v roke. Ajde, bom poskusila še s to. Res me namreč jezi ta čudni “pojav” pri Folletu. Običajno knjigo odložim že dokaj na začetku, če mi ni všeč, po kakih 30 straneh, Follet me pa kar vleče in vleče – potem pa: stop.

Skratka: Igla je na seznamu. Jo bom prebrala, pa če se svet podre.

Tim Winton, Jezdeci, skrajno nesimpatično branje. Ne vem, zakaj ga tako hvalijo.

Orhan Pamuk, Sneg, mračna in napeta zadeva.

A je kdo bral knjigo hcerke Anite Dessai, zdajle se ne morem spomnit njenega imena?

LPJ

Kiran Desai – zaenkrat jo imam samo na polici.

Pravkar prebrala trilogijo Ane Marie Matute, sedaj pa berem profit pred ljudmi

Ahmadou Kourouma: Alahu ni treba

Že kar nekaj časa nisem bila na forumu tako, da ne vem, če je bila ta knjiga že omenjena. Je pa neverjetna vsebina afriških vojn za tako ali drgačno demokracijo. Zgodbo pripoveduje otrok, ki je bil vojak v državljanski vojni
vojna skozi oči otroka, ki strelja z kalašnikom in prestop iz enega osvobodilnega gibanja v drugega.
Neskončna je človeška norost vedno in povsod.

New Report

Close