In knjige, ki vam niso potegnile?
Garpov svet sem brala 1 leto. Ni mi potegnilo njegovo odraščanje in ekscentričnost njegove mame. Tako, da sem knjigo prenehala brati. Pod prste mi je prišla zopet na počitnicah in sem jo začela brati od tam kjer sem jo končala. Moram reči, da so se oči prisesale na knjigo, da me niti večerja fantove stare mame ni odlimala od knjige. Že pred Garpovim svetom sem pa navdušeno požirala Eno leto vdova. Všeč mi je pri Irvingovih knjigah, da se ti nakoncu zdi kot da si prebral najmanj deset knjig, v resnici pa si prebral eno. pa njegovi komični odlomki…….umreš od smeha. Se še spomnite kako je plezal čez liguster?
Pa ti, suzz, si naštela knjige, ki so ti potegnile… glede na to, da sem pri višji temi o Irvingu napisala, da mi Eno leto vdova ni potegnila, pa da zdaj ti tukaj omenjaš njegove komične odlomke, me ima, da bi se poskušala prebit čez knjigo ponovno. Mogoče od tam, koder sem končala. Kot ti pri Garpovem svetu…
vse od Fowleya (Mag, Mušica) – grozno duhamorno. Peter Pan – poizkusov vsaj tri ali štiri v različnih življenjskih obdobjih – nikoli ni potegnilo. Dnevnik Bridget Jones – prebrano začetek in konec. Vmes ni in ni šlo. Štoparski vodnik po galaksiji – tako zelo opevan, jaz pa brez smeha in neprebrano do konca, čeprav mi je začetek obetal.
Lp, Ela S
Kar pri dveh iz Delove zbirke zapored sem klel, zakaj sem se ju lotil: najprej Kureishi – Buda iz predmestja. A se v tej knjigi sploh kaj dogaja? Potem pa še Umberto Eco – Ime rože. Knjiga bi se čisto lepo brala, če ne bi bilo toliko nepotrebnega balasta, kot so pet stranske blodnje nekega vajenca, ali pa še daljša pametovanja menihov. Ali je šlo za pametovanje avtorja?