Vinko Moderndorfer – ne, ni Nespečnost, ampak Odprla sem oči in šla k oknu. Tale obeta, da ne bo nič posebnega, čeprav jo bom, podobno kot vse njegove knjige, seveda prebrala. Ne vem, zakaj, ampak nikoli ga ne odložim.

jst sem se malo pootročjila in včeraj za lahko noč prebrala Nikec gre spet v šolo. Joj kok sem se nasmejala Nikcu, Alcestu, Nejcu, Bogomirju, Klavdiju in ostalim. Lušno res.

Janimlakar.com: Najboljša kava je pri šiptarju.
(mislim, da bi se pri branju te tudi Aja kdaj nasmejala)
Bolj lahkotno branje, ob katerem pa se kdaj tudi malo zamisliš nad človeško neumnostjo.
Čeprav smo bili včerj ves dan na pikniku, kjer je bilo več otrok kot staršev, sem tam uspela prebrat Peskovnik boga otroka od Muckove in več kot polovico zgoraj omenjene.
Potem pa tudi mene čaka Vinko… Tudi jaz vse njegove knjige preberem, a po začetnem navdušenju pred kakimi 10-11 leti, ko sva ga s cimro kdaj tudi naglas prebirali in se režali, mi zdaj postaja nekako predvidljiv, ker se nekatere osebe in tudi dogodki pri njemu res večkrat ponovijo.
In še vedno ostaja neodgovorjeno moje vprašanje, zakaj so se mu slavistke tako zamerile, da ima vedno kje kakšno zoprno, celo v poeziji!

Bralka :-)))) bom poskusila. Saj ne morem verjeti, da sem res tako zelo brezupen primerek :-)))

Sicer pa me je trenutno zelo potegnil vase Mahfouz in zelo, zelo uživam v branju zgoščene in hkrati zelo tekoče napisane pripovedi, čeprav sem šele na 70. strani. Me pa najbrž ta mesec na tej temi ne bo kaj dosti za brati, glede na to da sem se lotila zaenkrat izdanih dveh špehastih (1000 strani) knjig te trilogije v enem izmed treh najbolj nabasanih mesecev v letu, ko me priganjajo številni roki in ko si moram za branje krasti prepotrebne minute za obilico dela 🙁 Kaj čemo.

Jezi me pa, ker iskalnik ne dela, in ne morem pobrskati, če ste o tem avtorju na moljih že kaj pisali.

Pri Möderndorferju me naravnost fascinira, kaj vse počne: režira vse, kar se režirati da (v teatru, operi, pri filmu), povrhu piše poezijo, romane, filmske in stripovske scenarije in najbrž še kaj, za kar sploh ne vem. Pa me to ne bi tako presenečalo, če na vseh področjih ne bi bil najmanj povprečen, tj. vsaj tako dober kot večina tistih pri nas, ki se ukvarjajo samo z enim od njih. Povrhu se mu sem in tja posreči tudi kak preskok – in spet ne samo na enem področju.

Česa se ta človek sploh še ni lotil? No, morda kakšne teorije – ali pa se za to “špara”, ko bo star, kdo ve. 😉

Vanilija in čokolada (upam, da je pravi naslov), sem komaj na začetku.

Ja, Vinko je res multitalentiran. Zdaj nestrpno čakam film po POkrajini 2. Predvidevam, da mi bo všeč.

Se pa moram pohvalit, da sem danes prebrala debel špeh, v dobri urici popoldne, ko je mali spal, jaz sem se pa crkljala zraven njega… Hvala za priporočilo, Enka, roman v stripu Odeje je res nekaj zelo zelo lepega, čeprav sem nekako nepotešena, ker ne vem, kako se konča zgodba Raniine družine.

Pokrajino 2 sem videla prav včeraj, vendar ne dokončno zmontirane in brez muzike, povrhu ne v pravem zaporedju … tako da je vse še neobtesano, no, pa saj bo kmalu dokončano, bomo takrat videli …

Končala Marquezev prvi del avtobiografije Živim, da pripovedujem. Prav tako magično napisana, kot so njegova dela. Naporna je edino količina imen, ki so si podobna in sem jih težko spredalčkala, kdo sodi kam…. drugače pa prijetno in očarljivo branje.

Končala knjigo in, kot že rečeno, “Odprla sem oči in šla k oknu” ne bi uvrstila med knjige, ki bi jih Möderndorfer res “moral” napisati: predvidljivo in neprepričljivo.

Matr, ste pridni :-). Jaz nisem razpoložena za kakšno hudo branje, tako da sem izkoristila možnost in v knjižnici končno uspela dobit Igro na izločanje, ki jo zdaj počasi meljem.

Spravila sem se na Prežihovega Voranca.

Jaz berem Tomšičevo Grenko morje. In ker zraven preveč jokam, za vmes berem mladinske knjige Bianke Minte-König in so mi prav všeč. Priporočam za dekleta od 10 gor (no, naša jih ima 10, pa jih požira ;), pa še Korino Korenček vmes za čisto sprostitev.

Bye, Kitty

ekola, malo Vinkota…

Enka, pa daj, vzemi si še Hard core cafe od Easy Mucya … tako za passatempo bo! Malo erotike ne škodi.

Bah, erotične knjige me ne privlačijo, absolutno. EMŠO ali kaj :-))). Bolj si me zaintrigirala s tisto kavico pri Šiptarju, ampak kaj, ko imajo v naši knjižnici (z vsemi enotami!) le cel en izvod…seveda izposojen :-(.

No, ja, tista Kavica res niti ni tako slaba…
Kako je bil tebi všeč strip Odeje?

Ma, kaj je zdaj…a je za nasmejat ali je skoraj čisto zanič?! Da ne začenjam brat brezveze…zadnje čase imam nekam malo časa/volje za branje, zato sprejemam samo kvalitetna priporočila :-).

Odeje so se mi zdele fine kot ideja, Vsebino in strukturo romana predelati v strip. Res, všeč so mi bile, ker je avtor (vsaj pri meni) dosegel, da sem se počutila kot da berem knjigo in ne strip. sama zgodba pa…ni bila preveč po mojem okusu, če sem poštena. Ampak zadeva je absolutno za prebrat.

Slabo sem se izrazila, oprosti.
Priporočam v branje, vsekakor.

Sem nekje na sredi Atlantide…
V njenih čevljih je bila prebrala na dušek.
Pa še Barra Creek me čaka.

Začela z branjem Leta biserov Zuzane Brabcove: začetek mi vzbuja upanje, da me čaka nekaj bralskega užitka.

Aja, Enka, kako je zdaj z Zelišči?
Imaš kak gojiteljski nasvet? Čeprav to bolj spada na vrtičkarski forum???

Da ne smetiva po forumu bova kakšno o zeliščih rekli na mejlu, prav?

Prebrala Nikolaidisovo Mimesis – uf, ostro in učinkovito, res. Tudi jaz priporočam.

Zdaj uživam v romanu Jonathana Safrana Foerja Vse je razsvetljeno. Odlična zgodba, fenomenalen prevod. Kandidatka za eno od knjig leta.

Prebral sem Generations of Love Mattea Biancha. Zelo inteligentno in sproščujoče. Nato sem se lotil Desperadosi in nomadi Nataše Sukič, iskreno in trpko.
Zdaj pa glodam Oblomov Gončarova. Večna klasika, ni kaj dodati. Me čudi, zakaj se je nisem lotil že prej.
Vmes se bral nekaj francoskega, pa me ni preveč potegnilo.

@Oja & Iztok: Nikolaidis že čaka na polici, Foerja in Biancha pa sem si dokumentirala za prihodnji obisk knjižnice/knjigarne.