Kako je prav:

– vsebinA se izvaja …
– vsebinO se izvaja …

Vem, da lahko drugače oblikujem stavek, ampak mene zanima v konkretnem primeru. Hvala.

A 🙂

A :-)))

A ste prepricani? Sicer nisem slovenistka, ampak mi veliko bolje zveni “vsebinO se izvaja”

Namrec, koga ali kaj se izvaja (torej vsebinO) in ne kdo ali kaj se izvaja. Enako kot na primer “enačbo se reši s pomočjo”

Ali pa se motim? Zdaj se sama ne vem vec…

Imenovalnik je, ker je “vsebina” tukaj osebek.
To je eden od načinov, kako naredimo trpnik v slovenščini:

Nekdo izvaja vsebino.
->
Vsebina se izvaja.
(drugi način je: “Vsebina je izvajana”)

Pri pretvorbi v trpnik prejšnji predmet postane osebek, osebek pa ni pomemben (zelo pogovorno je možno sicer reči “Vsebina se izvaja od nekoga.”).

Enačbo rešimo s pomočjo …
Enačba se reši s pomočjo …

Izjema je “Matematiko se naučim”. Tukaj pa ima tvorna oblika dva predmeta:

Nekdo nauči mene matematiko.

“mene” postane v tem primeru osebek, “matematiko” pa ostane predmet.

Jaz se naučim matematiko.

Pri naučiti je sicer možno še, da je drugi predmet v rodilniku:

Nekdo nauči mene matematike.
Naučim se matematike.

Ja, imenovalnik.

Clovek se zmeraj cesa novega nauci 🙂

In Urša Plut se še zmeraj išče :)))

(Silvo pa se do nadaljnjega ne)

???

Kdo je Urša Plut in kdo jo išče in zakaj? 🙂

spela napisal:

> Kdo je Urša Plut in kdo jo išče in zakaj? 🙂

Hehe, to je stara dilema, kaj je pravilno:

Išče se Uršo Plut
ali
Išče se Urša Plut

Menda je pravilno drugo, čeprav je na prvi pogled nelogično, saj se ne išče sama, temveč jo iščejo drugi. Na netu nisem našel podrobnejše razlage, samo tole:

Puristično jezikovno kotičkarstvo svari pred uporabo pasiva, ki se menda slovenščini ne prilega najbolje. Res da toliko pasiva kot Nemci ne prenesemo, v strokovnem pisanju pa ga je vendar lahko več kot v drugih zvrsteh in se ga ni treba paranoično izogibati, saj je eno od pomembnih sredstev zahtevane nevtralnosti. Paziti se moramo le zveze glagola v trpniku s predmetom v 4. sklonu (Išče se Uršo Plut), ki utegne iztiriti kakega profesorja starejše šole.

(nima pa nobene zveze s Silvom Plutom – ta se itak do nadaljnjega ne išče :))

Aja, navedel si učbeniški primer. Jaz pa raznišljam, kdo neki je ta Urša Plut in kako je povezana s Silvom. :-)))

Urša Plut je sloveče ime, uporabljano v neki humoreski F. Miličinskega s (prvotno napačnim) naslovom “Išče se Uršo Plut” (namesto Urša Plut).
Ime je postalo potem označba za napačno rabo trpnega načina.
(Janez Gradišnik)

V tem primeru je potrebno uporabiti tozilnik – iz tega sledi, da je pravilno vsebinO.

Lep pozdrav, Sanja

Leja, hvala za razlago. 🙂

Spela, z veseljem! 🙂