Imate radi živali …
Ja, razumljivo, temu nihče ne oporeka. Samo žival ne sme postati mašilo. Je pa lahko prijetno novo veselje v družini.
Mašilo lahko postanjejo na videz povsem zdrave stvari in dejanja, kot so seks, hrana, alkohol, odnosi, nakupovanje, praktično vse kar počnemo no. Ravno zato toliko ogorčenja, ko kaj takega omenim. Očitno je, si veliko ljudi maši svoje življenje na napačen način. Saj mi ni treba na forum, da so zvem, forum je le odraz resnice. Saj sem si ga tudi sam, da ne bo pomote in še vedno odkrivam nova področja, kjer si jih, če si jih. Mogoče je celo to ta forum, pa še ne vem. 🙂
Za oba spola velja enako. Saj smo vsi samo ljudje.
Mikla, opozarjam te, da pogosto spegledaš pogojnik. Če napišem, da je nekaj LAHKO mašilo, še ne pomeni, da to velja vedno in za vsakega. To menda razumeš?
Razmišljaš, da je forum tvoje mašilo?:) Sigurno je nekaj ne tem:). Sam najbolje veš (ali pa nočeš še vedeti) zakaj si veliko prisoten, kaj te navdušuje, da prihajaš vedno znova in znova.
Mašilo je nekaj, kar odvrne pozornost od pravih problemov. Mašilo je beg, je oddaljevanje od reševanja. Na kratki rok je lahko to počitek za možgane, da človek počasi zadiha. Dolgoročno privede do tega, da oslepimo, ne znamo več ločiti pravih vrednosti od mašil, ker le-ta prevladujejo.
Nočem še vedeti. 😉 Bom dal času čas, ampak lahko sem pozoren na to, zavedam se, kaj vse je lahko mašilo. Ni pa nujno, da kar je za nekoga mašilo, da je tudi za drugega. Potem bi lahko rekel, da je tudi za psihologa recimo mašilo to, da se je odločil “zdraviti” ljudi. 🙂 Pa je res?
Imam psičko mešanko in še 3 zavržene sosedove mačke. Poleg tega imamo pod drvarnico tričlansko ježjo družinico, ki pa na srečo jedo isto hrano kot mačke- dodam jim le malo sadja. Iz zgoraj navedenega torej lahko sklepate, da obožujem živali in si pravzaprav sploh ne predstavljam življenja brez njih.
Zdaj si preusmeril pozornost, to je mašilo:). Če se je nekdo odločil postati psiholog, je bilo to zaradi notranjih občutkov, želja, se je videl v tem, sledil svojim sanjam. Torej ni bežal stran od sebe, je nekaj naredil zase, za svojo osebnostno rast. No, lahko se pa najde nekdo, ki si na ta način hrani svoj ego ali se tako počuti močno koristnega in zaželjenega, seveda v skrajnosti. Ja, vse je mogoče:).
Moje mnenje (na splošno)…v zdravem partnerstvu je težnja po osebnostni rasti, pridobivanju in izkustvu novih stvari. Parner te dopolnjuje, nadgrajuje in s tabo deli trenutke pod soncem. Gre za druženje, razširjeno z intimnostjo. Partner je več kot prijatelj.
Mašila so oddaljevanje, kot sem že rekla slepilo:). Če veš, česa si želiš in to dobivaš s partnerstvom, je kvečjemu pozitivno in s tem oba dobita (ne zgolj eden).
Potem vse samske ženske, ki so si omislile psa, psa uporabljajo kot mašilo ? :)[/quote]
Če so si omislile psa kot razlog (posledico), ker so obupale nad moškim spolom…potem da, je to mašilo. Ker iščejo nadomestek na napačnem koncu. S tem nič ne rešijo, samo zaupanje v ljudi se močno zmanjša, morda celo do te mere, da postanejo samozadostne (s psom vred).
Nič. In to je tudi en izmed razlogov, zakaj nimam živali.
In prav tako ne razumem, resnično ne razumem, ljudi, ki oddajajo muce, naprimer, in v opis napišejo, da je pogoj, da mucka ves čas biva v stanovanju….
Ali ne pokažeš živali neko “ljubezen” pravzaprav ravno tako, kot bi jo pokazal svojemu otroku… da jo ne vklepaš v neke kalupe, zapiraš v nek svet, za katerega misliš, da je za njo najlepši, najbolj varen, ampak da zaupaš v njeno prirojeno naravnanost v preživetje, da si ji v oporo, da jo zdresiraš, da ne bo skakala po cesti, namesto da jo vso življenje priklepaš na verigo, naprimer, da ji nameniš družbo, sebe pravzaprav …
Nič. In to je tudi en izmed razlogov, zakaj nimam živali.
In prav tako ne razumem, resnično ne razumem, ljudi, ki oddajajo muce, naprimer, in v opis napišejo, da je pogoj, da mucka ves čas biva v stanovanju….
Ali ne pokažeš živali neko “ljubezen” pravzaprav ravno tako, kot bi jo pokazal svojemu otroku… da jo ne vklepaš v neke kalupe, zapiraš v nek svet, za katerega misliš, da je za njo najlepši, najbolj varen, ampak da zaupaš v njeno prirojeno naravnanost v preživetje, da si ji v oporo, da jo zdresiraš, da ne bo skakala po cesti, namesto da jo vso življenje priklepaš na verigo, naprimer, da ji nameniš družbo, sebe pravzaprav …[/quote]
No, tu bom komentar prepustil tistim, ki se na mačke bolj spoznajo. Vsekakor bi moj odgovor v primeru psa bil tu negativen.
Kar se dogaja v tej in sosednji temi (o seksu), je čisto pavšalno etiketiranje (z vsemi je nekaj narobe). Podobnega smo navajeni že od nekaterih združb, ki imajo same sebe za najvišje moralne avtoritete. Samo v njihovih primerih so bile posledice veliokrat precej katastrofalne. Po katastrofah pa so si po pilatovsko prale roke (beri niso sprejemale svojega dela odgovornosti za nastale posledice).
Zdaj si preusmeril pozornost, to je mašilo:). Če se je nekdo odločil postati psiholog, je bilo to zaradi notranjih občutkov, želja, se je videl v tem, sledil svojim sanjam. Torej ni bežal stran od sebe, je nekaj naredil zase, za svojo osebnostno rast. No, lahko se pa najde nekdo, ki si na ta način hrani svoj ego ali se tako počuti močno koristnega in zaželjenega, seveda v skrajnosti. Ja, vse je mogoče:).[/quote]
Zakaj preusmeril pozornost? Mogoče bi moral povedat, da me človeški odnosi že od nekdaj zelo zanimajo. In ne bežim pred sabo, veliko sem naredil za svojo osebno rast.
Ves čas razmišljam o mašilih, kot pravim. Ne, ona ni nobeno mašilo, ker ob njej rastem in ona ob meni, opazno. 😉
Najpogosteje gre za pomankanje samozaupanja vase in v sam odnos, razni strahovi, ki se jih ne zavedajo oziroma najpogosteje si jih ne priznajo. Žival je potem le en tak “dokaz”, da zmorejo in si tako ne rabijo priznat resnice. Če bi dovolj delali na sebi in odnosu, bi seveda zmogli.
Ok. To razumem, samo imeti žival (npr. psa, mačko….) ravno tako pomeni odgovornost in obveznost, tko kot, če imaš otroka……
Res pa je, da se te obveznosti lahko losaš kadar se ti zahoče, otroka pa ne, :)))), če se lahko tako izrazim.
V glavnem gre za ljudi, ki delajo ˝kariero˝, in za družino nimajo časa, saj je družino potrebno tudi zgraditi tako kot kariero. Kolikor jaz razumem jim družina ne pomeni dosti.
Če bi bil problem v samozavesti, mislim, da ne bi bili uspešni niti v karieri…..
Se ne strinjam s tvojim zadnjim stavkom. Pogosto je tudi kariera lahko mašilo. Nekdo je lahko samozavesten na enem področju, na drugem pa je lahko povsem izgubljen.
Ma ne morš vsega imeti….dej no…
Če hočeš biti najboljši na enem področju – se mu moraš popolnoma posvetiti.
Enostavno tko je pokazala praksa.
Saj vidiš, da so vsi uspešnji ljudje – od znanstvenikov, do zvezdnikov, direktorjev in mamagerjev, morali dati na stran družino, da so uspeli. Pri vseh se je eden popolnoma posvetil družini drugi pa služenju denarja, če pa sta že oba posvečena karieri pa za družino skrbijo drugi…mislim otroke, če jih že imajo.
Saj tudi navadni obrtniki (tisti, ki imajo svoje s.p.) se morajo marsičemu odpovedati, velikokrat družina trpi, ker si enostavno ne more privoščiti počitka. Zamisli avtomehanika, ki ima svojo delavnico, ko mu stranke pride v petek popoldan in on ji odgovori, sorči grem na morje…pridi čez 14 dni. Kaj se bo zgodilo: enkrat, dvakrat bo to naredil, in ga ta stranka ne bo povohala več..
Ali pa tistega, ki ima gradbeno podjetje…ne more rečt, ej sori čez poletje ne bom delal, ker je glih takrat največja sezona…
Žal je tko..kapitalizem, nimaš kej.
Res je, vsega ne moreš imeti. Za nekaj se je treba odločit. Kariera je lahko mašilo, lahko pa je tud edini smisel. Čeprav, v človeški naravi je še vedno nekje “gen” za preživetje in sam verjamem, da je imeti potomce, biti ljubljen in ljubiti edini pravi naravni smisel. Vse ostalo so mašila, vsaj nek določen čas. Zakaj zraven vključujem potomce? Zato, ker kdor ljubi in je ljubljen, mu je prvotni smisel imeti potomca in ga spraviti gor. Seveda pa, kdor ima potomce, še ne pomeni, da je ljubljen in ljubi. Veliko jih ima potomce samo zato, ker bi se to naj spodobilo, da ne izpadejo čudni. Kdo pa želi bit čuden pred ostalimi?
Forum je zaprt za komentiranje.