Imamo dovolj denarja, žena hoče v službo

Tale “memento mori” pogled pa je seveda tema, ki bi si zaslužila veliko več pozornosti. Tudi v širšem pomenu… od ustvarjanja naslednika, preko kake hude bolezni, nesreče (kot je npr. tale epidemija, kake poplave, potres,…). To je tema, na kateri sam delam precej intenzivno in opažam tudi pri moji soprogi, da ne samo, da se ji izogiba, ampak ji je tudi vsebinsko povsem tuja. Navajeni smo udobja (v pomenu eksistenčnih razmer) in se premalo ukcarjamo z “vorst kejs vot if” analizo.

Priznaj, da si jo (če ni imela že v krvi tega prej sama – so redke, se pa najdejo) sam navadil na to. Bil si prvi petelin na kupu gnoja (prav dec, provajder za celo familijo). Žena pa je zgleda to svojo vlogo izpopolnila do potankosti. Hudič je v malenkostih, ko tisto tvoje nikoli ni in ne more biti dovolj za vse “potrebe” familije, ki rastejo z wannabe statusom primerno. V naravi petelina je, da mora biti na najvišjem kupu, najbolj viden, najbolj glasen. In seveda, da zadovoljuje vse kaprice svojih kokoši. To pa zahteva svojo ceno. Že samo ena bolezen sesuje tak sistem v prafaktorje, kaj šele kakšna epidemija. Potem pa marsikdo uvidi, da stoji samo na kupu gnoja, sesut, kokoši pa so še vedno tam, kjer so od nekdaj – tam spodaj na začetku kupa in še vedno nezadovoljne.

V tem primeru denar sploh ni bistvenega pomena. Vsak posameznik ima potrebo po samoaktualizaciji, seveda pa se te potrebe razlikujejo. Tvoja potreba po samoaktualizaciji je delati cele dneve in domov nositi veliko denarja. Tako se počutiš uporabnega, uspešnega in cenjenega. Tvoje življenje je popolno, kljukice na svojem seznamu si pokljukal (dobra služba, hiša, žena, trije otroci), obenem pa si pozabil, da zadovoljene le tvoje potrebe, ženine pa prezrte. Tvoja žena je kot mama treh majhnih otrok svoje potrebe potisnila na stran oz. se za njih zaradi obilice obveznosti z otroci in gospodinjstvom ni zmenila. Do tega trenutka. Zdaj je napočil čas tudi zadovoljevanje njenih potreb in uresničitve samoaktualizacije. Tvoj pogled na to je, da je nesmiselno, ker bo plača enaka, torej na situacijo gledaš z monetarnega vidika. Tebi odgovarja ureditev, kot je bila do zdaj in kar naenkrat se počutiš ogroženega.

Si se kdaj vprašal kakšen je njen pogled na to? Kaj njo osrečuje, na kakšen način bo gradila pozitivno samopodobo? Zdi se mi kot klic na pomoč z njene strani.

Na tvojem mestu se sploh ne bi razburjala. Podpri jo pri svoji odločitvi, morda pa bo po določenem času sama videla, da ji dosedanja ureditev bolj ustreza in se bo znova “zaposlila” doma.

Komunikacija je bistvenega pomena, če boš samo domneval ne bo nič. Pogovarjajta se, poskusi jo razumeti, obenem pa si v naprej razdelita obveznosti glede doma in otrok. Vse bo v redu.

Ja, ravno v to smer sem začel razmišljati tudi sam. Koliko s svojimi ravnanji prispevam k tej “moralno-etični regresiji” osebe, za katero sicer trdim, da jo ljubim. Skladno z vrtanjem po sebi, če se tako izrazim, sem tudi ravnal ravno obratno od tega, kar moti OP-ja (glej moje predhodne odgovore v tej temi) in se tudi na tem področju loti sanacije škode, h kateri sem tudi sam – ne glede na njeno nagnjenje in družbeno mantro vdajanja konformizmu – znatno prispeval. Zato so sledili “rezi” in ustvarjanje kolikor toliko varnih pogojev za mehak prehod v sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja.

To “razsvetljenstvo” sem doživel na nekem sejmu v DE, ko sem govoril z lastnikom multinacionalke (model je težak par miljard €). Takrat smo bili mikro podjetje, kjer je bil vsak strokovnjak na svojem področju, preštel pa bi nas lahko na prste tišlarske roke. Bili smo podizvajalci za druga podjetja na leto pa smo predelali par 100k plusa. Ob teh številkah je model rekel, da nismo vredni nič. Na moje začudenje je skupaj argumentiral, da nimamo ne blagovnih znamk ne produktov in da če eden ali dva zbolita/umreta/dasta odpoved, je to praktično konec za podjetje.

Ko sem pomislil iz tega vidika z razširjeno sliko, sem okrog sebe našel nebroj žrtev, ki jih je to “pokopalo”. Ljudje, ki so imeli družinska podjetja in so zaprli, ker je nekdo umrl. Ljudje ki so podedovali kmetije brez znanja vodenja, ljudje ki so podedovali nepremičnine in ne vedo kaj z njimi.

Ocitno si uspesen clovek, razgledan pa ne in brez obcutka za socloveka. Strinjaj se z njeno zeljo. Hoce se sama zase pocutit koristno in neodvisno. Ti jo zaklepas v zlato kletko, ki pa bo prej ali slej zarjavela, ker bo slo vse navzdol, ce bos vztrajal v tem. Vajin odnos se bo skrhal. Ce ti ni jasno kaj ti govorim se za kaksen dan postavi na njeno mesto, ona pa na tvoje. Ne bos zdrzal en teden..

Uff mi je grozno brati ko nekdo prispeva večino financ v družini in misli da je bog in batina. V večini primerov sta za ta finančni uspeh enega potrebns oba in zato je denar/firma od obeh, zakonito in moralno.

Sama sem postavila uspešno podjetje, kupila hišo z denarjem iz tega podjetja ampak nič od tega ne bi bilo možno če se moj v štartu ne bi žrtvoval, da je firma lahko sploh uspela. Tako da vse je najino.

In možje (in žene), ki furajo posel in jim ni treba skrbeti za otroke in domača opravila se za to lahko zahvalijo svojim partnerjem, ki jim ta privilegij omogočajo.

Že v štartu je pa itak faljena ideja, da si nekdo jemlje pravico odločati o karieri ali zaposlitvi drugega.

Kdo te pa kaj vpraša?

Imamo v ožji družini par, ki postavlja svoje podjetje. Ker žena hoče enakovredno sodelovat na vseh pordočjih, sta oba vpeta cele dneve v podjetje + poslovna potovanja. Seveda z otroci ne moreta čakat dokler podjetje ne bo uspešno laufalo, zato jih imata “usput”.

Zjutraj prvi v vrtcu/šoli, popoldan zadnji iz vrtca/šole – pobira jih varuška – varuška se zamenja vsaj 1 letno.

Na vseh možnih popoldanskih dejavnostih skoraj vsak dan po 2 uri.

Otroci imajo finančno in materialno vse kar si izmislijo, nimajo pa pristana  in so začelo ausglajzat – začenjajo se že pritožbe preko obnašanja s strani šole in izvajalcev dejavnosti. Škoda jih je.

Nič ni več vredno, kot dobra mati žena in gospodinja vsaj prvih 10 let otrokovega življenja. Seveda bi jo moral mož nosit po rokah zaradi tega.

Ko otroci odraščajo in se osamosvajajo pa 4 ure delavnik potem 6, potem 8.

Ampak je težko po 15ih + letih odsotnosi s trga dela potem dobit kaj pametnega.

V bistvu dobi 1000€ za hrano in gospodinjstvo. Za hrano da fiks ene 400€,za gospodinjstvo od čistil ipd pa praške ,mehčalce. Torej 500€ ostane njej. Tak,da dejansko ji daš 500€ in ne 1000,ker prvih 500porabi tudi zate in svoje otroke.

Z zapisanim od gospoda se popolnoma strinjam!

Kot je napisala predhodnica. Vzamite pomoč,upokojenko,študentko,ki vam bo odnesla od vsak dan 50€. 5dni na teden je 250€ x 4tedne = 1000€ !!! natanko toliko kot ste dajali ženi za ENAKO skrb.

Torej vi ste finančno na enakem. Pač ne boste vlekli službe kot ste napisali. To ste se odločili že pri prvem otroku! kje pa je pisalo ,da mora ona zato biti doma.

Ženo popolnoma razumem,tudi sama želim denar,ki je neodvisen od mojega moža,saj se drugače počutim manj/ podrejeno/odvisno od njega in na to nisem navajena in mi ni bilo všeč.

Sedaj že 7mesecev delam,kljub temu,da je bil on zato,da bi bila doma in skrbela za gospodinjstvo(otrok nimava). Denar pa bi češ lahko vzela njegov,ko bi potrebovala. Ne,hvala.

Ob zasluži v službi cca 3000€, izven službe pa dodatnih 1000-2000€.

Jaz zaslužim “samo” 1400€ in mi vsak mesec od tega še 600€ ostane!

Stroške imava vsak pol,za svoje podjetje plačuje sam,saj je njegovo in tudi dobiček je njegov.
Jaz si prav tako sama plačujem frizerja,nohte,bencin,oblačila itn.

Skratka za hrano in položnice dava vsak pol,ostalo vsak s svojimi financami razpolaga.

Če bi slučajno rabila večji znesek kot recimo planiram za avto,si bom to od njega sposodila! in mu vsak mesec vračala.

Vem,da se sliši čudno! Vendar,nikoli se ne prepirava,neštetokrat sem slišala v prepirih prijateljic- kaj bi pa bla ti brez mene,saj ti vse dam,vse ti plačam,vse jaz plačam ipd,tega pri nama ni! Čisti računi! Sva tako srečna.

Aja p.s  morje plača on,jaz pa kosila in večerje kar v enem tednu morja spet pride na enak znesek. Nikoli se nisem počutila srečnejše in denarno svobodne!

Hahhaa ni denar problem. Problem je to, da ne bo žene doma, da bi rit lizala pa jo odnašala. Da bi dala noge narazen kakor se vam sprdne. Pa zato ker se bo treba z lastnimi otroci ukvarjat. Kaj si ja nor, nekaj nemogočega v tem svetu. Narest jih je še šlo, da bi se pa z njimi bilo potrebno ukvarjat, pa zanje kaj narest, pa ne. Kaj pa delate froce, če vam je vse težko. Mar bi ribo posvojili pa čao.

Tudi žena je človek z delujočimi možgani,  predvidevam tudi z izobrazbo in talenti, zato potrebuje intelektualno stimulacijo in smisel tudi zunaj družinskega okolja, Gospodinjenje in skrb za otroke, bodimo pošteni, ne 100% izpopolnjujoče. Poleg tega je tu še en bolj racionalen razlog, zakaj je njena delovna aktivnost ne samo smiselna ampak zelo pametna poteza: In sicer da ostaja na trgu dela, da si pridobiva izkušnje in komptence, kontakte, da ohranja stik s svojim področjem in se naprej izpopolnjuje…Kajti, kaj pa če se tebi kaj zgodi? Zboliš, se poškoduješ, ne moreš sploh več delati? Ali pa bohnedaj, umreš? Ali pa se odločiš za kakšen “mlajši model” in spokaš kufre? Kaj potem ostane njej in otrokom? Životarjenje. Kajti po več letih ne-dela ter manjka izkušenj in znanja, bo težko dobila kakšno dobro zaposlitev, da bo sebe in otroke lahko preživela.  Dajmo razmišljat malo preko svojega ega in materializma.

Jst pa ne vidim nic slabega v tem….celo koristno. Poznam par zgodb, k so deci nasli drugo in zeno lepo vrgli vn in je ostala in brez hise in brez prihodka. Mislim da je pametno da zena ima svoj dohodek. Bodi ti doma pa da ti dam jurja in da vidim. Da mi das 5000 ne bi doma sedela. Ker to ni zivljenje. Izgubis bistvo, dokler otroke mal gor spravos ti si k cunja, in nisi niti privlacna vec itd. Pohvale zenski da se je za to odlocila in bodi ponosen na njo. Pokazi ji to da se bo tudi ona pocutila vredno koristno in da jo spodbujas pri njeni odlocitvi. Na koncu ni pomemben denar ampak kaksen odnos imata. Zato zalivaj to rozico da ne uvene.

Srecnoooo!

Odrecite se suznjelastniskega odnosa do svoje zene in prispevajte kaj druzini. Ocitno njena zelja ni, da jo placujete, da je cel dan doma. Se boste morali malo prilagoditi.

Bog se vas usmili, zenske, ce se na znate pocutiti koristno oz. vredno, itd brez, da vecino svojega budnega casa zabijete v neki po vecini brezvezni sluzbi. In to za denar s katerim pogosto samostojno prakticno ne bi mogli niti preziveti. To vam predstavlja silno varnost? Sluzba, ki jo lahko ze jutri izgubite? Ne recem, da je zenska v tistih nekaj odstotkih najbolj driven zensk kar se potem seveda odrazi tudi pri njenemu dohodku. Da pa neke povprecne jozice ob mnogokratniku mozevih dohodkov greste celi druzini zagorcevati zivljenje in jim de facto nizati zivljenski standard zavolje popolnoma zgresenih prepricanj, je pa bog pomagi. Da gre za vse prej kot optimalno izbiro za vecino zensk tako dokazuje razna statistika. To o cemer se ne sme govoriti, pa bi se moralo, pa je zalostno dejstvo, da se vecina tovrstnih zensk za to odloca iz popolnoma sebicnih razlogov, da se bodo toliko lazje locile, ko se jim to zahotelo. Bog se usmili msokih, ki ste leta 2021 poroceni.

Joj moški jaz, jaz, jaz. Prijateljica je bila doma nekaj let in skrbela za gospodinjstvo, otroke in da je imel mož na mizi kosilo ko je prišel iz službe. Ženska je bila tiha, introvertirana, zapuščena (oblečena v raztegnjene trenerke), mož pa je pokal od samozavesti (češ kak jack je on da zasluži dovolj za družino). Včasih bi mu jaz eno primazala ko je o ženi govoril tako ponižujoče (češ kaj bo ona, ona je za šporhet, jaz pa hodim v službo in cele popoldneve okoli). Za vsak € ko je rabila mu je rekla, ampak sama sebi ni privoščila nič. In potem je šla delat. Vsi prijatelji in družina so po enem mesecu komentirali, da ženska prav sije in je čisto druga (nasmejana, komunikativna, samozavestna). No in tudi mož sedaj čisto drugače gleda na njo!

Klinc pa taki moški, ki lahko obdržijo žensko samo tako, da jo porinejo v finančno odvisnost.

Ona ni tvoja žena, ampak tvoja sužnja. In ja, če bi jo plačeval za dejansko 24/7 delo, plus hrano, ki jo zdaj ona s tem denarjem kupuje, bi plačal par tisočakov več in bi imela večjo plačo kot ti. Ker bi realno moral imeti zaposlene gospodinjo, varuško in čistilko, pa v resnici tvoja žena in mati tvojih otrok naredi še več. In v opomin ti naj bi oče postal že pred 7 – 8 leti in ne včeraj. Ne zaslužiš si niti naziva mož in niti oče in te je lahko sram v dno duše. Ko boš končno dojel, da je v resnici denar najmanj vreden, ker razen materialnih dobrin, z denarjem ne moreš kupiti pravih vrednot in družine, boš ostal sam ali pa z novo ljubico, ki ti bo pobrala vse do gat, in to bo edino prav. In prosim, potegni glavo iz 17. stoletja… Žena ni tvoja last in ti nimaš nikakršne pravice odločati o njej in njenem življenju. Upam, da se čim prej osamosvoji in iztrga iz tvojih krempljev, si ustvari novo življenje in najde partnerja, ki je bo vreden. Ker ti, je zagotovo nisi.

Vidis, ravno to, boldano, je eden od problemov v danasnjem svetu. Porocen moski prevzame en kup nekih relativno tradicionalnih obveznosti, odgovornosti, v odnosu do zenske, druzine, nima pa vec nobene avtoritete. F.ck that shi.t! Ce se gremo neko zvezo, bi se naj obnasalo tako, da bo najbolje za zvezo. Ampak danes se zenskam od otrostva dalje vceplja cisto nekaj drugega. Potem pa se to racionalizira na feministicne vize, ki so v osnovi verzija “happy wife happy life” filozofija adijo pamet moskih.