Imam sploh šanse, da koga najdem preden shujšam?
Če se prepričamo, da nas ne marajo, ker smo predebeli, bomo to verjeli, tudi če nam tega ne povejo direktno. Saj je to edino, v kar verjamemo. V resnici je pa še mnogo drugih razlogov, ki jih sami ne “povohamo”.
Lahko se tudi sekiraš in obremenjuješ s tem. Vendar dvomim, da boš zaradi tega kaj bolj zadovoljna in bolj uspešna.
Če se sama sebi zdiš grda, boš res težko koga dobila in z njim shajala. Če bi bila bolj zadovoljna s sabo, pa čeprav to ne pomeni, da nehaš hujšati, bi vsaj delovala bolj pozitivno in kakšnega moškega, ki ga kile ne motijo pridobila v svojo bližino.
Nihče pa se ti ne bo približal, če boš nezadovoljna, jezna…Ali karkoli že. To vsakega odbije.
Torej zakaj se spletno spoznavanje vedno neha takrat, ko pride beseda na težo/postavo? Do takrat vse ok, ko pride to na dan, tema. Konec.
Ali pa že prej sami napišejo, da debelih ne marajo?
76 pri 161cm je veliko ja.
Saj tudi jaz sama gledam za postavnimi 45 letniki in ne za okroglimi 45letniki. S tem ne mislim, da mora imet radiatorčke, ima lahko tudi kaj trebuha, debel pa res ne sme biti.
Sem šla zdaj nazaj pogledat (ker priznam večine od tega posta nisem prebrala) in 76 kg tudi ni neka strašna debelost.
Tako, da zna biti tudi še kaj drugega…. kar moške pri tebi odbija. Veliko je lahko tega, pa se niti ne zavedaš.[/quote]
Robi, par let je že od meje ločitve, vse od takrat sem samska. In verjemi, da se človek tega naveliča. In poskušaš kakega moškega spoznati in te vsi zavračajo, češ, da debelih bab ne marajo. Potem pa se počasi začneš vse bolj obremenjevat s tem.
Če ti 1x, 2x, 10x… rečejo, da si grd pa si rešeč kaj potem. POtem pa ti rečejo 100x pa se začneš obremenjavat s tem.
Ti si sigurno bil vedno suh, zato pa ne razumeš te težave. Verjetno pa ti tvoja ne bi bila več privlačna, če bi imela 80kg, 90kg ali se mogče motim in te to ne bi motilo?
Lahko se tudi sekiraš in obremenjuješ s tem. Vendar dvomim, da boš zaradi tega kaj bolj zadovoljna in bolj uspešna.
Če se sama sebi zdiš grda, boš res težko koga dobila in z njim shajala. Če bi bila bolj zadovoljna s sabo, pa čeprav to ne pomeni, da nehaš hujšati, bi vsaj delovala bolj pozitivno in kakšnega moškega, ki ga kile ne motijo pridobila v svojo bližino.
Nihče pa se ti ne bo približal, če boš nezadovoljna, jezna…Ali karkoli že. To vsakega odbije.[/quote]
Veš draga “debelabunka”, jaz sam pri sebi večkrat pravim, da nima smisla jamrati. Če si že več let samska, bi lahko že prej začela hujšati. Zdaj pa, ko imaš že krizo zaradi tega, pa bi rada kar naenkrat imela tipa.
Moja suhost prav tako ni slučajna, ampak sem suh zato, ker že 20 let jem v glavnem le vegansko hrano.. Sladkarije jem zelo redko.
Imaš prav, da bi mene motilo, če bi imela moja 80 kil, še posebej zato, ker bi jih imela več od mene.
Ne bi pa je imel zaradi tega nič rajši, če bi mi samo jamrala, nič pa ne bi naredila v tej smeri, da shujša ali pa še bolje, da začne razmišljati o sebi, preden sploh pride do 80 kil.
Robi, če bi prebral moje poste, bi videl, da že hujšam.
In nikjer nisem omenila, da sem ves čas samskosti debela. En čas sem bila suha (če si mogoče prebral, sem omenila, da takrat nisem odbijala moških, razen, če misliš, da sem poročena pecala moške, ampak jihnisem). Nisem se ločila zaradi debelosti, nisem se takoj po ločitvi zredila. In ne nisem bivšega okrivila za karkoli. On sploh ni nič povezan s tem.
Kot sem rekla, najina debata je kot debata med lačno in sito vrano. Ne veš zakaj je do tega prišlo pri meni, zato ne obsojaj.
Jaz priznam, da nisem popolna. Da imam težave.
Ljudje tako delujemo, da verjamemo vsem drugim, le sebi in svojim občutkom ne. Še težje je, če nikoli nismo verjeli vase in svoje občutke. Potem pa iščemo in se prilagajmo temu, za kar menimo, da je v modi, da je za večino idealno in da je večini všeč. To pa je lahko velik napor. Tako sebe nikoli ne sprejmemo. Če vso svoj vrednost gradimo na zunanjosti, je itak že v osnovi zgrešeno. Saj oseba, ki bo z nami izključno zaradi zunanjosti, ne bo dolgo ostala, niti se ob njej ne bomo počutili ljubljene. Saj taka oseba v nas ne bo iskala lastnosti, ki bi jih lahko cenila, pač pa le nek obesek, okrasek, s katerim upa, da bo zgradila boljšo sliko sebe. Nekako se vedno najdejo med sabo ljudje s podobnimi težavami in za svoje nezadovoljstvo pogosto krivijo partnerja, kar seveda prinaša nenehne konflikte.
Če pa delaš na sebi, tako da delaš na zavedanju lastnih občutkov, če uspeš razumeti, da nas ljudje zavračajo iz različnih razlogov, katerih je toliko, da se jim enostavno ni moč prilagodit, opustiš to možnost in začneš sprejemat sebe takšnega kot si in zaščneš iskati ljudi, ki te kot takega tudi sprejemajo. Tisti, kateri pa te “zavračajo”, pa ti ne kvarijo lastne slike, saj razumeš, da ne moreš vsem ugajat in razumeš, da imajo tudi ostali kup osebnih težav, ki jih rešujejo preko svoje okolice, v kateri se tudi sami znajdemo.
Ko se zaveš svoje vrednosti, pa zadovoljstvo, ki ga nosimo, poskrbi, da tudi za telo bolje poskrbimo in posledično tudi to postane takšno, kot nam je namenjeno. Če se le malo izobrazimo ali pa prisluhnemo svojemu telesu. Bolj, kot se svojih občutkov zavedamo in bolj kot v njih verjamemo, bolj vemo, kaj je za naše telo prav in zdravo in kaj ne in tudi lažje ta dejstva uresničujemo.
Tu se pa spet moram oglašat. Praktično vsak dan jem meso že od nekdaj, ampak ne trdim, da je to zaradi tega, ker jem meso. Ne vem točno zakaj je tako. Morda zato, ker jem to, kar mi paše oziroma, kar mislim, da telo potrebuje in takrat ko mislim, da to potrebuje. Telo, ne um.
Veš draga “debelabunka”, jaz sam pri sebi večkrat pravim, da nima smisla jamrati. Če si že več let samska, bi lahko že prej začela hujšati. Zdaj pa, ko imaš že krizo zaradi tega, pa bi rada kar naenkrat imela tipa.
Moja suhost prav tako ni slučajna, ampak sem suh zato, ker že 20 let jem v glavnem le vegansko hrano.. Sladkarije jem zelo redko.
Imaš prav, da bi mene motilo, če bi imela moja 80 kil, še posebej zato, ker bi jih imela več od mene.
Ne bi pa je imel zaradi tega nič rajši, če bi mi samo jamrala, nič pa ne bi naredila v tej smeri, da shujša ali pa še bolje, da začne razmišljati o sebi, preden sploh pride do 80 kil.[/quote]
Dober odgovor.
Hvala Faunus, Alexis, Princess, ker ste mi zaupali svojo izkušnjo. Ste mi vlili pogum, če je vam uspelo, verjamem, da bo meni tudi.
Hvala tudi tistim, ki razumete težavo.
Tisti, ki pa bi me radi razsekljali pa vam žal moram povedat, da nisem na voljo za sekljanje. Jaz sem ženska s težavami, nisem popolna, zavedam se, da imam grde razvade, sekljati se pa ne pustim. Niti mi ni do tega, da bi javno razglasila v čem je bil razlog mojih težav.
Pravzaprav mi čokolada ni več tak problem (ja, če jo jem, mora biti mlečna lešnikova). Zdaj je kriza s čokoladnim sladoledom.
Tu si moram omislit nek bolj zdrav nadomestek. Neko kremo ali kaj jaz vem s črno čokolado?
Imaš kako idejo kaj napravit za ohladit?
Ti moji domači sadni sladoledi so super, sladki, osvežujoči in povsem brez sladil, ker je sadje samo posebi dovolj sladko in odličnega okusa.
Za čokladni sladoled pa nimam ideje kako naredit nek nadomestek.
Mogoče bi morala razmišljat v smer banan kot naravnega sladila in črne čokolade ter mleka?
A s temno čokolado ne preživiš?
Jaz pravkar delam na tem, da bi izgubila par kil, pa temu se nikakor ne odpovem, niti za en dan. Je pa res, da drugače nisem nek ljubitelj hrane in razen pred menstruacijami komot preživim z majhnimi količinami relativno zdrave hrane. Razen čokolade :)[/quote]
@delebabunka: tudi jaz imam občutek, da se na nekatere poste preveč obrambno odzoveš. Dokler bo tako, ne boš sposobna videt izven “plank” in tako dolgo boš prepričana, da noben mopki ne mara debel(ejš)ih. Dokler bom imela vsaj eno kolegico ali znanko, ki bo debel(ejš)a in bo imela dost ponudbe, toliko časa bom verjela, da vsak človek dobi partnerja, če si ga le želi in če zna sprejet tdi dele sebe, ki niso tako zelo oh in sploh.
Ti si pač rada v vlogi žrtve in upaš, da ti bo suhost odprla nebesa pri spoznavanju tipov. Isto boš srečevala idiote in primitivneže, še vedno boš lahko nekomu debela, še vedno ne boš vsem všeč.
Pa kaj pol? Živiš zaradi sebe ali zaradi drugih in njihove všečnosti? Prav vsak pišoči ti je dal nek nasvet, pač svoj pogled na napisano, pa si vse zavrnila. To meni smrdi po pretogih prepričanjih.
Kupi si kakavova zrnca (planetbio recimo) in si sama naredi čokoladni sladoled. Dodaš lahko stevio (ima res nula kalorij) ali pa agavin sirup, in boš nardila najboljši možno domači čoko sladoled.
Daleč od tega, da bi vse zavrnila.
Tole glede sladoleda me zanima? Imaš kako idejo kako to skupaj zmešat? Mleko, kakav, kaj bi pa zadevo zgostilo, da bi bilo bolj kremasto?
Gledala sem recepete za čokoladne sorbete pa so vsi zelo sladkani, to mi ni všeč
Recimo kakav sem prej pila Benko ali kaj takega sladkega. Zdaj pijem kakav (kupim tistega nesladkanega v prahu) in ga res minimalno sladim. Tako, da okus kakava mi je všeč, tudi, če ni veliko sladkanega.
Kupi si kakavova zrnca (planetbio recimo) in si sama naredi čokoladni sladoled. Dodaš lahko stevio (ima res nula kalorij) ali pa agavin sirup, in boš nardila najboljši možno domači čoko sladoled.[/quote]
Mislim, da nam vsem skupaj ni čisto jasno, kaj bi želela od nas. Sama ugotavljaš, kakšno je stanje – in s tvojo postavo in z odzivi moških.
Tukaj si dobila kar nekaj mnenj. Nekatera gredo v smer, da je izgled res pomemben, drugi te opozarjajo, da so tudi debeli ljudje v zvezah in so nekako tja prišli.
Jaz sem ob prebiranju tvoje teme zasliževala svojega moža, ki je po ovinkih in diplomatsko povedal, da sem mu bolj suha pač bolj všeč – kar sem sicer že vedela. In ne gre za razliko dvajset in več kil, ampak za 4-5 kg nad mojo idealno težo. Je pa res, da je on popolnoma mahnjen na suhe ženske,
Imam tudi prijateljico, ki ni zgolj tebela – temveč omara (v višino in širino), Od najstniških let jo opazujem. Resda se ni milijon tipov ogrevalo zanjo (špravzaprav nihče), ampak je osvojila čisto vse, ki si jih je zadala – z zadnjim se je celo poročila. In tipi so bili eden lepši od drugega. Vrhunski športniki s fenomenalnimi telesi, en je postal maneken. In vse po vrsti je tudi ona pustila.
Nasvetov za hitrejše in učinkovitejše hujšanje od nas ne želiš in ne pričakuješ.
Tako da – ne razumem(o), kaj bi natančno želela od nas. Nasploh se mi zdi, da ti nič od ponujenega ni dovolj dobro, da bi to sprejela. Kaj torej pričakuješ oziroma želiš?
Kaj želim? Mogoče, da kdo pove kako sprejema svoje debelo telo, iz lastnih izkušenj? Kako sam sebe sprejema?
Faunus, Princess, Alexis, so povedali svoje izkušnje. In sem razbrala, da se tudi oni niso sprejemali, ko so bili v debeli fazi.
Mogoče se najde kdo, ki se je vseeno lahko sprejel in napiše kako mu je to uspelo? Ker sprejemanje svojih kg, bi mi verjetno olajšalo hujšanje.
Pandora, tvojih 4-5 pomnožiš s 4-5 in dobiš moje težave :).
Zato mi nič ne koristijo nasveti v stilu, da bi morala že prej vedet kaj bo. Tudi nesreče na cesti, doma,kjerkoli, pogosto sami povzročimo. Vemo, da nekaj ni ok pa delamo to, vozimo prehitro, poležavamo, preveč jemo, pijemo, kadimo… in potem pridemo enkrat do težav, nesreče. In takrat nimamo radi, da nas opominjajo kako smo si to sami nakopali.
Vsi vemo, da smo si sami nakopali, ampak po toči zvnoti je prepozno.
Vem, da sem delala narobe, vem, da sem preveč pojedla, premalo gibala. vEM, da moram shujšat in tudi hujšam počasi. Je pa fajn vzpodbuda v smeri kako naprej, kako se sprejeti.
Saj se sliši čudno, ampak na masažo hodim v salon, kjer je maserka bolj okrogla kot jaz, da mi je manj nerodno mojega telesa.
Forum je zaprt za komentiranje.