Ignoranca ali aroganca ?
Se strinjam. Mene vedno zanima, zakaj kakšen pes kdaj pa kdaj koga “organsko” ne prenese, čeprav ga prvič vidi (pa ne govorim za primere, ko je človek pijan in glasen in ima nepredvidljive gibe), in tako ni možno, da bi imel z njim (od prej) slabo izkušnjo. Prav tako mi je zanimivo, kolikokrat se zgodi, da me lastniki kakšnih psov včasih sprašujejo, če od prej poznam njihovega psa, ker je kao zadržan oz. nezaupljiv do tujcev, do mene je pa sam prišel…[/quote]
Marsikdo kdo koga organsko ne prenese, pa naj bo človek ali žival, pa še to ni opravičilo, da pes človeka napade ali ga celo ugrizne.
Razlog za napad psa, je lahko povsem drugje in ne ravno v tisti osebi, ki je šla tisti trenutek mimo.
Ne bi vedo, ker ne hodim v fitnes, če pa maš od garderobe do fitnes naprav psa, pa se jaz sprašujem kakšen fitnes je to sploh, bil sem v 4 fitnesih pa nikjer nisem videl tega 🙂
Ne vem kaj je problem nest nož okrog, velik je, ko se rezilo zloži (kot švicarski nožek) kot en povprečen telefon (dolžina) torej če lahko vsepovsod ljudje vlačimo zraven telefone ni nož nobena ovira 🙂
[/quote]
Jst se pa sprašujem kje ti živiš, da ti je treba tok oborožen okol hodt. In ne, ni bilo mišljeno od garderobe do fitness naprav, lol, grem samo mim ene bajte, kjer na ograji piše “pozor, hud pes”. In če bi bila ta ograja po nekem čudežu odprta…bi ti v tistem momentu nož vn vzel ?[/quote]
Treba? Nič mi ni treba, ŽELIM, to je velika razlika….. nož bi vzel ven če bi me pes napadel, če je odprta ograja ali ne to ni pomembno, pomembno je, če te pes napade ki je za odprto ograjo.
Časa ne bi mel ven vzet? oh ja……. Bo že držalo… kaj naj ti rečem, karkoli bom napisal, boš rekel da ni res. Jaz za sebe vem ti pa za sebe. Obadva pa kot kaže vlečeva iz lastnih izkušenj in prepričanj. To je tako kot da bi rekel, da če bo nekdo zraven tebe krvavel, boš ti pretrd in posran ob gledanju na kri da bi poklical 112…. pa je to več operacij kot povlečt ven nož…
https://www.youtube.com/watch?v=Tak19CU1MLo
Pa to so navadni policisti, nobeni trenirani specialci, pa bi ga shendlal psička kot malega otroka….
Mogoče bi blo drugače ob napadu streniranega psa…. samo obični lastniki tega nimajo.
Pa zakaj niso kr tebe uporabl v tem špilu : https://youtu.be/LgDFsziF4bw?t=4m30s
Ti še pištole ne bi rabu.
Kaj pa je drugega mesojeda žival kot ubijalec? Za svoje preživetje mora pobijati druge živali. Levček tudi ni ubijalec in bo AniBanani miroljubno papal iz rokice hrustljave vegetarijanske briketke? :)))
Oprosti, ampak pes v naravi ne bo preživel kot “miroljuben hišni ljubljenček”, agresijo rabi, da preživi.[/quote]
Kere stresa tale Anči ej…. pes ni agresivna žival po defaultu, pes je ”modifikacija” iz VOLKA…… Verjetno je Lev tudi za njo miroljubna ”pasma” ja :D[/quote]
Agresija ni enaka potrebi po preživetju. Agresija se v okolju s človekom obravnava kot neuravnovešeno vedenje živali. Pes, ki bo ustavil ali celo ugriznil “tarčo”, ni agresiven, ampak to dela po navodilu svojega vodnika (ki ga spoštuje, ne pa, da se ga boji) in se bo sekundo po tem, ko bo tarčo obvladal, popolnoma umiril.. Če je pes frustriran in/ali napačno vzgojen, lahko postane agresiven in potencialno nevaren lastniku, kot tudi ostalim ljudem ali živalim.
Pes (milo rečeno) potrebuje red, spoštovanje, disciplino in hierarhijo, da točno ve kje mu je mesto. Če mu tega ne zagotoviš, je zbegan in pogosto neuravnovešen.
Skratka, fanta, noben sarkazem ne bo šel skozi, ker je na km očitno, da stresata neke stereotipne traparije.
To je absolutno res. Psi so neštetokrat bolj senzibilni kot mi in človeka zelo hitro “preberejo”. Zato so čuječi a umirjeni psi fantastični sopotniki. To je radar, ki je povprečnemu človeku popolnoma nerazumljiv. Tudi prav. Jaz živim z njim že 7 let in ga ne zamenjam za noben nož ali alarmno napravo. Velikokrat opazim, sploh ponoči, ko so kakšni čudaki na cesti, komu se podijo kakšne bizarne misli po glavi in točno vem, da bo šel na drugo stran ceste, ko se bosta s psom spogledala. In seveda tudi gre. Ljudje se tega sploh ne zavedajo, ravnajo instinktivno.
Zanimivo je seveda tudi, da svoj karakter lahko kar fajn poštimaš na “šibkih točkah”. Ko si sam nadrkan, tečen, karkoli pač, se to tudi na njemu nenormalno opazi. Ni zbran, je nervozen, hoče begat sem in tja … ko se pomiriš, se tudi on čisto pomiri.
Imaš očitno dobro, pomirjeno energijo in jih zanimaš. A ni to fajn 🙂
AnaBanana, ti te pse malo prevec idealiziras.
Saj jih imam tudi jaz rad. Ne le pse. Zivali na splosno. Sem jih ze kar nekaj imel. Znam z njimi. Radi me imajo. Nacitan. Bil na tekmovanjih s psom. Vecletna partnerka je bila veterinarka. Pa se ena je v sirsi familiji. Pestre izkusnje imam. Pa ti recem, pretiravas.
Ce se prav spomnim, ste celo v Sloveniji nedavno imeli primer psa, ki je ubil svojega lastnika, ravno enega takega “idealista”.
Psi so krasne zivali. Ampak se vedno le zivali. In zaverovanost raznih lastnikov idealistov je pogosto kriva ravno toliko kot razne zrtve same. Moj ne bo ugriznil, nic se ga bat, … potem pa se zgodi. In koliko je samo taksnih zgodb. Samo kaj ko se o tem v sirsi javnosti sploh ne govori.
Nič ne idealizira, samo ti jo čisto narobe bereš…
Pes rabi hierarhijo in si jo vedno! tudi vzpostavi, ker drugače ne zmore funkcionirat, česar idealisti ne razumejo oz si jo tolmačijo popolnoma napačno, posledično postane pes vodja tropa in se on odloča, v raznih situacijah, po svoji pasji logiki, ki seveda ni v skladu s človeškimi normami in potem nastane problem, ki ga uboga žival plača z življenjem.
Ne razumem, zakaj bi jih idealizirala oz zakaj tako razumeš moje pisanje.
Nikdar ne morem biti 100%, da moj pes ne bi ugriznil mene ali kogarkoli drugega. Zato ga imam na vedno na povodcu, razen, ko je spuščen v za to primernih okoliščinah.
Točno tako. Jaz se 24h/dan zavedam, da bivam ne le z živalijo, ampak pravzaprav z zverjo, ki je krvava pod kožo. Zato pač ni pardona in mora bit tako, kot rečem, da mora bit. Vse si mora prislužit, pa čeprav včasih le s preprostim ukazom.
Ob enem skrbim, da so izpolnjene njegove fizične in psihične potrebe, ki jih kot žival in pasemska vrsta potrebuje, da ko sva doma, na svojem mestu spi, kot top.
Enkrat se mi je nekaj upiral, da bi on vohljal po svoje na silo, pa sem samo spustila povodec na tla, v čisti tišini in mirno odkorakala naprej. Je bil čisto zbegan in po parih sekundah prilaufal za mano. Sem si mislila, pa naj te poscano drevo nahrani zvečer … Je bil čisti mir od tam naprej. Včasih se mu res nasmejim. Ravno danes sem gruntala, da bi ga blo super naučit, da sam v goflji prenaša svoje vrečke do smetnjaka 🙂
Se strinjam. Mene vedno zanima, zakaj kakšen pes kdaj pa kdaj koga “organsko” ne prenese, čeprav ga prvič vidi (pa ne govorim za primere, ko je človek pijan in glasen in ima nepredvidljive gibe), in tako ni možno, da bi imel z njim (od prej) slabo izkušnjo. Prav tako mi je zanimivo, kolikokrat se zgodi, da me lastniki kakšnih psov včasih sprašujejo, če od prej poznam njihovega psa, ker je kao zadržan oz. nezaupljiv do tujcev, do mene je pa sam prišel…[/quote]
Marsikdo kdo koga organsko ne prenese, pa naj bo človek ali žival, pa še to ni opravičilo, da pes človeka napade ali ga celo ugrizne.
Razlog za napad psa, je lahko povsem drugje in ne ravno v tisti osebi, ki je šla tisti trenutek mimo.[/quote]
Robi, sploh nisem iskala opravičil, samo pritrdila sem Boomu, da so psi pogosto zelo dobri detektorji človeških karakterjev. Ker zagovarjam odgovorno lastništvo psov, svojemu psu ne bi dala prilike, da bi koga napadel ali celo ugriznil – v prid temu je v pet shopih na razpolago več vrst ovratnic, povodcev in oprsnic, za hujše primerke pa tudi nagobčnikov. Predvsem pa od nekdaj težim k temu, da mora biti vsak pes, ne glede na svojo velikost, karakter ali temperament, vzgojen.
Zato sem marsikomu, ki ima rad pse, v preteklosti že odsvetovala posvojitev odraslega psa iz zavetišča, če sem bila mnenja, da nima dovolj izkušenj, da bi psa, ki izhaja iz nezdravih razmer, ne samo vzgojil, temveč tudi rehabilitiral. Ker ja, samo ljubezen do psov ni dovolj. Pa to velja za vse pse, ne samo te iz zavetišča, samo pes, ki je bil v preteklosti zanemarjan, pretepan, ali kako drugače zlorabljan, ima močne predispozicije, da bo zaradi slabih izkušenj iz preteklosti razvil nezaželeno vedenje (agresivnost, napadalnost, begavost, itd.).
Poznano. 🙂 Pogoj za stabilnega psa je stabilen gospodar.
Imaš očitno dobro, pomirjeno energijo in jih zanimaš. A ni to fajn :)[/quote]
O, meni je super. Ne samo, da tudi mene oni zanimajo, to precej pripomore k temu, da sem med prijatelji/cami zaželena pasja varuška. 🙂
Zanimivo izhodišče za vzgojo otrok.
Posledice popuščanja in permisivnosti ter liberalizacije, so vedno bolj očitne v človeški družbi.[/quote]
Ko sem se s prijateljico, takrat mlado mamico, pogovarjala o vzgoji psov in vzgoji otrok, sva odkrili kar nekaj stičnih točk – postavljanje mej, doslednost, vzpostavljanje dnevnih rutin, pa tudi točke, ki jih je naštela AnaBanana, zato me niti ne preseneča, koliko parov si najprej omisli psa, šele kasneje otroka.
Točno tako. Jaz se 24h/dan zavedam, da bivam ne le z živalijo, ampak pravzaprav z zverjo, ki je krvava pod kožo. Zato pač ni pardona in mora bit tako, kot rečem, da mora bit. Vse si mora prislužit, pa čeprav včasih le s preprostim ukazom.
Ob enem skrbim, da so izpolnjene njegove fizične in psihične potrebe, ki jih kot žival in pasemska vrsta potrebuje, da ko sva doma, na svojem mestu spi, kot top.
Enkrat se mi je nekaj upiral, da bi on vohljal po svoje na silo, pa sem samo spustila povodec na tla, v čisti tišini in mirno odkorakala naprej. Je bil čisto zbegan in po parih sekundah prilaufal za mano. Sem si mislila, pa naj te poscano drevo nahrani zvečer … Je bil čisti mir od tam naprej. Včasih se mu res nasmejim. Ravno danes sem gruntala, da bi ga blo super naučit, da sam v goflji prenaša svoje vrečke do smetnjaka :)[/quote]
A to je ta ženski fetiš na podrejanje, pa ne dobite tipa ki bi se vam pusto, pa si omislite psa al kak? Smehi res…. zato pa jaz nimam živali kot je pes….. nimam potrebe po nekem dresiranju živih bitij….
Točno tako. Jaz se 24h/dan zavedam, da bivam ne le z živalijo, ampak pravzaprav z zverjo, ki je krvava pod kožo. Zato pač ni pardona in mora bit tako, kot rečem, da mora bit. Vse si mora prislužit, pa čeprav včasih le s preprostim ukazom.
Ob enem skrbim, da so izpolnjene njegove fizične in psihične potrebe, ki jih kot žival in pasemska vrsta potrebuje, da ko sva doma, na svojem mestu spi, kot top.
Enkrat se mi je nekaj upiral, da bi on vohljal po svoje na silo, pa sem samo spustila povodec na tla, v čisti tišini in mirno odkorakala naprej. Je bil čisto zbegan in po parih sekundah prilaufal za mano. Sem si mislila, pa naj te poscano drevo nahrani zvečer … Je bil čisti mir od tam naprej. Včasih se mu res nasmejim. Ravno danes sem gruntala, da bi ga blo super naučit, da sam v goflji prenaša svoje vrečke do smetnjaka :)[/quote]
A to je ta ženski fetiš na podrejanje, pa ne dobite tipa ki bi se vam pusto, pa si omislite psa al kak? Smehi res…. zato pa jaz nimam živali kot je pes….. nimam potrebe po nekem dresiranju živih bitij….[/quote]
Psa si ponavadi omislijo tisti, ki nimajo nič pametnega za počet. Samskost nima nič s tem, družbe nimajo, premalo hodijo med ljudi, potem se pa s psom pogovarjajo po cele dneve.
Kaj pa je na otroku takšnega, ko pes napade otroka, pa ga otrok ne draži ?
Se strinjam. Tako bi naj bilo.
Lastnik mora za psa tako poskrbeti, da pes ne predstavlja morebitne nevarnosti za mimoidoče.
Seveda pa večkrat slišim, ko lastniki psov izjavljajo, da pes ne bo nič naredil…
Vsi pa vemo, da še človeku ne moreš zaupati, kaj šele psu. 🙂
Pes ni tako zahteven, kot otrok, zato je lažje imeti psa.
Če upoštevam to, koliko staršev ni sposobnih otroku postavljati mej, potem ni čudno, če so prav tako psi nevzgojeni, kot so njihovi lastniki nevzgojeni in neodgovorni.
Problem tega mona je, da je tukaj preveč ljudi, ki so res težki, frustrirani, nerazgledani, nevzgojeni, nesocializirani, brez smisla za humor … skratka, ološ. In potem se pač naveličaš neki pregovarjat. Zato res ni čudno, da se vsi normalni ljudje enostavno zasitijo tega konstantnega sikanja in pač kavo raje naprej pijejo med listanjem reklam ali čitanjem novic.
Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, razen, da pes ni bil na povodcu, seveda.
Lahko je otrokov hiter, nepredvidljiv gib, lahko je otrok psa gledal direkt v oči (nehoteno izzivanje oz. pozivanje na spopad, če govorimo o pravilih pasje telesne govorice oz. komunikacije), lahko da je imel pes dejansko slabe izkušnje z otroki, zato iz strahu pred vnovično slabo izkušnjo odreagira agresivno…
Kot sem v preteklosti že pisala, se adrenalin pri človeku (no, najbrž ne samo pri človeku) sprošča, ko je jezen in ko ga je strah, in če se psa bojiš (ti ali otrok), pes ne ve, ali ga boš napadel ali zbežal, zato se lahko tudi na strah odzove agresivno (najbrž smo vsi že slišali, da pes zavoha strah, a ne?). Meni je vsakič žal, ko gre mimo kakšna mamica, ki otrokom, ki za psa sicer pokažejo zanimanje, govori, naj se mu ne približujejo, ker da jih bo ugriznil, saj s tem otroke vzgaja v ljudi, ki se bodo psov že a priori bali. Po drugi strani je nemalo staršev, ki vprašajo, če je pes prijazen in če ga lahko pobožajo. Lahko, ampak pod budnim nadzorom in vodenjem tako psa kot otrok.
Pogosto ključno napako naredijo sami lastniki psov, ki malemu otroku najprej dovolijo, da s psom počnejo malodane vse, kar se jim zljubi (brez nadzora, brez usmerjanja, brez opozarjanja, da pes ni igračka). Že res, da tudi nekateri psi malim otrokom pustijo, da jih vlečejo za rep, za ušesa, da se kotalijo čez njih, se ponesreči prekucnejo na psa, pa ta ne odreagira, ampak ko pes otroka ne obravnava več kot mladiča(!), se zgodba pogosto obrne, pes otroka ugrizne, lastniki se pa čudijo, češ, vedno je bil tako prijazen do otroka…
Vem, ja. Mislim, da so to “idealisti”, o katerih je pisal Dater. Menim pa, da se odgovorni lastniki še kako zavedajo, da ima vsak pes kosmata ušesa. 🙂
.
Mhm, ne vem, kaj je lažje ali težje, vem pa, da oboje zahteva 100% angažma, sposobnost prepoznave napak in njihovo popravljanje (prav tako prepoznavo in nadaljnje uveljavljanje dobrih praks, seveda). Po eni strani je pri otroku lažje, ker naj bi naučeno kasneje uporabljal samostojno, medtem ko psa tudi pri x letih nenehno opominjaš, vodiš (po domače povedano, z vzgojo samo skrajšaš čas od ukaza do njegovega upoštevanja), nikoli pa ne more biti samostojen in ne sme biti brez nadzora. Če otroka pri 12-ih letih lahko pustiš, da gre sam na igrišče, moraš biti pri 12-letnem psu še vedno zraven., saj je v resnici enako zahteven kot prejšnja leta. No, je pa res, da 12-letni pes ni več tako igriv in da čedalje več časa poležava na svojem prostoru… 🙂
Sej tudi tvoj humor ni nič boljši, pa ti obupani poiskusi prikaza razgledanosti še manj. Tu pa tam se malo pohecaš, nikoli pa ne napišeš nič kar bi tudi dejansko bilo smešno. Brezveznica si ja, naj se pove na glas ![/quote]
Kao ma sebe za boljšo pa neke fore ja….. a je isti ”ološ” o katerem piše.
Mislim, da vecina ljudi rada govori predvsem o tistem kar jim (trenutno) hodi po glavi. In Robi, ki je 100/h v vzgoji treh malih otrok, pac vidi predvsem otroke, resno vezo, zrelost, itd. Hudic je, ko se taksni gelipterji zato imajo za nekaj vec in ostale ponizujejo. Zrelost pa taka, da ne dojamejo niti tega, da ima vsako tele svoje vesel(j)e. Ljudje, ki so (trenutno) 100/h v biznisu, politiki, kurbariji, fitnesu, sportu, itd bodo predvsem o tistem govorili. A ni razumljivo. Zaradi mene naj vsak govori kar hoce, vse dokler me ne gre ponizevat zgolj zaradi tega, ker trenutno ne zivim po njegovih idealih.
Forum je zaprt za komentiranje.