ide Kako naprej?

Sem ustanovitelj podjetja. Direktor je bila moja bivša partnerka v izvenzakonski skupnsti. Ker sva razmerje končala in se s tem nikakor noče sprijaznit me dvevno izsiljuje, šikanira, mene in zaposlene. Dejavnost je turistična kmetija. Dnevno hodi provocirat, nastavlja prisluškovalne naprave, si izmišljuje stvari…Ko sem zadnjič dvignil glas in jo postavil pred vrata, je poklicala policijo in me obtožila nasilništva. Ima še vedno ključ od objekta in dnevno vstopa in izstopa, ter mi onemogoča delo. Nadleguje tudi zaposlene in goste, ki pridejo k nam, s tem mi namerno povzroča škodo. Kar sem uspel sem ji preprečil dostop do pošte, papirjev in emaila. sedaj sem dobil jen odstop iz direktorskega mesta. Zanima me kako naj pravilno postopam , ko naslednjič pride in povzroča težave. Hvala.

Spoštovani,

kot berem, se bivša partnerka ni bila pripravljena sprijazniti s prekinitvijo intimnega partnerstva, zato izsiljuje s pozicije moči, ki ji je še bila na razpolago, tj. z mesta direktorice podjetja. Kot prvo, gospa je očitno v veliki stiski, vendar jo prenaša oz. uravnava precej nefunkcionalno, odtod nasilje, ki sili k vam, vendar je za to odgovorna ona, ne vi (dinamiko sramu in strahu, ki jo muči, mora in lahko urediti sama veliko bolj primerno).

Na funkcionalen način ste vendarle uspeli doseči njen formalni odstop, za kar vam gre priznanje, te odločitve niso preproste, s tem ste ponovno vzpostavili vsaj min. varnost poslovanja in tudi osebnega dostojanstva. Gre za dober primer, ko ne-varni zasebni odnosi vdrejo v poklicne oz. formalne in povzročijo poleg materialne oz. poslovne tudi veliko psihične škode. Kako naprej? Predvsem nenasilno. Zakon funkcionalne medosebne dinamike pravi “manj je več”, tj. oddaj kar se da manj (nasilja, strahu, sramu…) kot si prejel.

Namesto konflikta, obtoževanja in burnih dinamik, bi na vašem mestu pisal dnevnik oz. zapisnik vsega,kar se dogaja in ga držal na varnem mestu. Ta bi imel dvojni učinek: formalnega in terapevtskega.

Prvič, v primeru poslabšanja situacije, vam bo koristil v sprožitvi novih formalnih postopkov. Vsi smo krvavi pod kožo, toda na provokacije ne ponujajte čustvenega odpora, le-to se v primeru posredovanja policije izkaže za slabost (mimogrede: uniformiran policist ne more delovati terapevtsko, ker posreduje v sili, torej deluje po nareku strahu oz. ogroženosti > kdor ga na licu mesta pokaže več, ta je v slabši pogajalski poziciji in privlači odvzem pravic in svoboščin); odločite se lahko za nenasilen pristop: z gospo se pogovorite ko je mirno obdobje; če na pogovor ne bo pripravljena, ji sporočite, da obžalujete njeno stisko (z vidika humanosti bi jo moral), vendar je njeno nasilno vedenje nesprejemljivo in ogrožajoče, zato boste ob naslednji provokaciji policijo primorani klicati vi, čeravno si tega ne želi nihče.

In drugič, stres, ki vas spremlja v tem obdobju, mora ven, sicer vas bo načel od znotraj; praktičen način je terapevtsko pisanje: usedemo se v mir, nič in nihče nas ne sme motiti, se posvetimo problemu in spremljamo telo > preverimo senzacije, počutje, čustva in misli pišemo na papir in ocenite njihov moč/jakost od 1-10; vse grozno in moteče zlijte na papir (veste, da bo prenesel), na čisto svoj način, ne garat pri iskanju besed, samo pišite. Če je tam npr. nakopičena jeza, boste močneje pritisnil; jezo lahko sprostite tudi v blazino (prosim, brez otrok v bližini); lahko se poslužite veliko drugih načinov sproščanja, odvisno kakšen tip ste (lahko ustvarjate in pretočite afekt v formo); pogosto pomaga že nekaj minut pravilnega dihanja z diafragmo (Youtube: “relaxing technique”, “stress relief”, nekaj je tudi v slo). Skratka, gre za to, da lahko sami opazujete kaj se z vami dogaja in kako bi lahko našli boljšo rešitev za odnos. Za pisanje porabite max. 15 minut čustvenega dela, spravite na varno in se k njemu vrnete npr. zvečer in zopet preverite moč teh občutkov in misli.

Seveda je res, da bi policijo morali klicati tudi v primeru nadlegovanja gostov, oviranja svobodnega poslovanja in nemotenega dela, vendar tudi policija pogosto odpove takrat, ko jo potrebuješ. Nič zato, odtod vselej karto polagajmo na preventivo, zanesti se je potrebno na osebno iznajdljivost in izkušnje. Prej ali slej bo situacija izzvenela, kajti izvajati to, kar počne ta gospa, je psihično zelo naporno in jo bo tudi telo izdalo (pod akutnim stresom hitreje zbolimo, ker kortizol na dolge proge postane kroničen, kar močno prizadane telesni obrambni mehanizem).

Skratka, medtem vam priporočam, da iščete pot sprostitve, če boste potrebovali razgovor ali posvet v živo, se lahko obrnete na bližnjega strokovanjaka (če ste v LJ ali okolici, se vam z veseljem odzovem).

Želim vam uspešno reševanje situacije in poslovnih uspehov!