.
‥
…   ¿ıʇɐƨıd oʞɐK | Κακω πισατι; | Како писати? | ?itasip okaK – kakor … in [p]ostati …
‥
.
    Kɘàkɘó pɘsɘàtɘí? — Káàkáó péèsàtéí?

Hm-m-m? E-e-e … Aha?! – Kk pst? … O-ho-ho! – Kak’ pisat’? … He-he-he:       Kako pisati? …

lp … lepo pišem, … lepo piši iš-š-š’p | o-pel lep pozdrav | le pop iš’em |-p-pa-ti-jo

lp … le preberi …

Lp… Lahko pišem? — Kpl Kako, …-sim ‥-po? — Kpp Kako prepisati?! — Kp? …

.
‥
… NnPp … [right]Na, naPišite pišite! … ∀ [ = For All = za vse … ] …
‥
.[/right]

as ti cajt zgrešu? tkole so pisal dadaisti pred cilka kovačeva okol sto leti

.
‥
…[center]outsajder[/center]
L[sup]e po[/sup]p[sup]išite – črke:[/sup] [center]outsider[/center]

[hr]

Hvala za vaš prispevek. Nekaj novega smo [iz]vedeli — da, da čas ni ireverzibelen.
Za mišljenje velja obratno, da je obrnljivo (reverzibilno): vizija-|-re |-vizija.

— Moda ne sprašuje, temveč pričakuje, da brez besede sledimo muham, četudi se, včasih, le ponavlja[jo].

[hr]

       [youtube]ZviYmTMpBXE[/youtube]

        Da Da Da ich lieb dich nicht du liebst mich nicht aha aha aha   — [right] —                  Trio (Band) [9. februarja 1982]          [/right]

[right][sup][i]Da Da Da[/i] [/sup]…
‥
.[/right]

.
‥
…

Najbrž je vsakdo lahko ugotovil: za pisanje slovenščine pisava ni tako pomembna, kot se morda zdi.
Bolj gre za dogovor, soglasje, tradicijo, navade in razvade, … Jezik, govor je nad pisavo.

Spomnite se: »Al prav se piše kaša ali kasha, …; bukvize = bukvice, gotico, kaligrafijo, itd.

[center]ʕ‥ʔ[/center]
G. B. Shaw (1856–1950) se je zavzemal za vpeljavo fonetičnega zapisa v angleški pravopis.

Tako je glas ‹ f › v digramu GH kot v ›tough‹ (taf = trd), glas ‹ i › in črko ‹ o › v ›women‹ (uimin = žene)
in glasom ‹ š › v digramu TI v besedah kot je ›nation‹ (nejšn = narod, nacija)
— uporabil v besedi ›fish‹ (riba), ter jo napisal kot GHOTI.

…
‥
.

 
 
  - – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – >8 – – –
     
[right]  Uvodna pripomba     [/right]

  Iz obširnega področja tisočletne zgodovine Bizanca sem izbral en sam problem in se trdno držal
  v njegovih mejah.
   Moj namen je pokazati, kako gre k svojemu propadu nekoč mogočna in bogata država, ki pa ni
  znala s pridom rabiti svojo moč in svoje bogastvo. Zdravo in krepko ljudstvo zmagovito prenaša
  najstrašnejše udarce usode in si po najhujših nezgodah hitro opomore. Izčrpano in utrujeno
  ljudstvo, ki se valja v materialnih užitkih, pa neizbežno podleže.
   Slabo vladani Bizanc, ki je postal ubogljiv plen italijanskega kapitala, so na smrt zadeli
  francoski križarji, pajdaši beneških trgovcev. Njegovo domnevno prerojenje, ki naj bi bi sledilo,
  ko so Grki ponovno zavzeli Carigrad, ni drugega kot mit, ki ga ustrežljivi zgodovinarji čezmerno
  izkoriščajo. Menim, da sem to lahko dokazal v svojem delu, opirajoč se na neizpodbitna tedanja
  pričevanja.
   In še zadnja beseda. Ljubitelji »orisov«, »preletov« in drugih tako imenovanih zgodovinskih
  akrobacij te knjige ne potrebujejo. In ta knjiga ne potrebuje njih.
 
 
  [sup]Gérard Walter, Zaton Bizanca 1204–1453, 1962, str. 5; [ naslov originala: La ruine de Byzance, 1958; prev. Niko Košir ].[/sup]
 
  - – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – >8 – – –