hudo je v službi

moderator: tema je bila razdeljena.

Spoštovani,
mogoče tudi moja slovenščina ni prava, vendar kljub temu bom potarnala. Zaposlena sem kot kuharica v eni srednji šoli na primorskem, sicer štiri dobra leta sem v tem kolektivu, prve dve leti sem bila toliko srečna zaradi službe, da se mi je samo “smejalo”. Potem so prišle težave, še kakšne! Z porodniškega se je vrnila vodja in tam se je začelo.Sicer sem delavna oseba oziroma odgovorna do tega kar delam. Začela se je moja kalvarija in začetek mojega konca in mojega veselja. Vse kar sem in kako sem naredila je kritizirala in”šinfala”če prav so dijaki bili zadovoljni z mano in mojo kuharijo, toliko da sem ob novem letu, 8. marcu in konec šolskega leta vedno dobila darilo in pohvale…No tako hudo je bilo, da sem poiskala pomoč pri bioenergetiku, in psihologu kar mi je pomagalo premagovati to šikaniranje te dotične vodje.Izbrala je način in je začela še kolega kuharja nekako šinfat proti meni, kar mi je sam tudi povedal oziroma sem nekako sama ugotovila s tem da se je tudi začel izmikat delovnim obveznostim. Dejal je če on nebo neko stvar naredil itak boš ti, ker si “mona” …( mogoče res sem “mona”, ampak rada imam delo katero opravljam in ljudi katerim pripravljam.) Res se znam organizirat in zastavit delo, tako da teče brez problemov.Potem je prišlo do spremembe v vodstvu, ta vodja je razrešena in je razporejena kot kuharica v izmeni, za vodjo je postavljen “ekonom”in ona je spet izbrala svoj način in sistem, tako da bi vse naredila da nebi delala. Nekako je organizacija prenešena na nas kuharje, vsak dan eden razporeja in organizira delo. No v glavnem ona še brska in nagaja tako “strokovno” da se nimaš za kaj oprijet in rečeš to in to mi je naredila ampak nagaja in “mori” ter šinfa, kolega kuhar izkorišča priliko in se modro izogne ter preloži delo po možnosti na mene. Med tem novi vodja vse vidi, a mi se zdi da kupava mir v “hiši” tako, da se izogiba pogovora na temu organiziranosti in solidarnosti med delavci, ter reče tudi če so določeni spori v kolektivu ih je treba rešit u kolektivu, bog nedaj da sliši ravnatelj in začne on rešavat naše težave. Tako, da to spet izrabi ta sodelavka in svoje lovke širi in se šopiri. Razmišljam, kaj narediti, kako pomagati sama sebi? Naj menjam službo, naj dovolim da me psihično uniči s svojim šikaniranjem. Naj dovolim da nebo do določene ure narejeno iz razloga nemorem sama vse (dobesedno vse) mogoče zvoči samohvala ampak je tako dobesedno. Naj grem ravnatelju ampak se bojim potem, da nebom močna psihično in me bo zlomilo. Bila sem pa priča,kako so s določenim šikaniranjem zlomili bivšaga sodelavca in je moral pustit službo, meni je pa stalo do službe in znam cenit službo. ( Še naj povem da njim vsem upleteni v zgodbi je nekako to prva služba in si mislim sama pri sebi verijetno nimajo izkušenj in kolegijalnosti tudi zaradi tega.) PROSIM POMAGAJTE. KAKO SE REŠITI; DA ME NE UNIČI HINAVŠČINA IN ZLI LJUDJA. Včasih podvomim v vero, pravico kolegijalnost. HVALA!!!

Spoštovana,

“Razmišljam, kaj narediti, kako pomagati sama sebi? Naj menjam službo, naj dovolim da me psihično uniči s svojim šikaniranjem. Naj dovolim da nebo do določene ure narejeno iz razloga nemorem sama vse (dobesedno vse) mogoče zvoči samohvala ampak je tako dobesedno. Naj grem ravnatelju ampak se bojim potem, da nebom močna psihično in me bo zlomilo. Bila sem pa priča,kako so s določenim šikaniranjem zlomili bivšaga sodelavca in je moral pustit službo…“

Najbolj si boste pomagala tako, da:

1. spoznate in uveljavljate svoje pravice/dolžnosti kot zaposlena,
2. da se vedno osredotočate na odnos s katerim imate težavo ter
3. da imate dovolj poguma in vere vase, da boste to zdržala in napredovala.

Prvo vam bo pomagalo doseči znanje in zavedanje o tem, kje, kaj in kako kot zaposlena v organizaciji, kjer delate. Pri tem pa se osredotočite tudi na mobing oz. šikaniranje, ki je po ZDR in Kazenskem zakoniku prepovedan in kazniv. Te informacije lahko dobite na razgovoru v pravni oz. kadrovski službi organizacije.

Poleg tega da pri tem pridobite na samozavesti, je pomembno, da se ukvarjate s tistim odnosom, ki vam prinaša največ bolečine v razmerje in vas kar najbolj izčrpava. Iz tega soočanja boste največ potegnila prav vi, pri čemer se takšne izkušnje izkažejo za odlično naložbo v življenje. Gre za osebno rast, ki je neprecenljiva.

In tretjič, kot terapevt vam priporočam, da čeprav vam je težko, sledite sebi, svojim občutkom (za počutje, resnico, pravico) in željam ter poiščete čas in prostor za iskren pogovor s sodelavko. Pogosto zaleže in je najmanj kar lahko naredite. V kolikor ne bi, imate upravo in pritožbeni postopek. Pojdite korak za korakom, da vidite kaj in koga imate na razpolago pri reševanju težave. Pri vsem tem pa si vodite dnevnik. Morda vam pride prav v primeru prijave oz. ovadbe, saj ga bo sodišče upoštevalo kot dokazno gradivo.

Skratka, brez vas in vaših odločitev ne bo šlo.

Naredite vse, kar je v vaši moči in da bo menjava službe poslednji premišljeni korak! Tako boste vedno mirno spala.

Srečno,