Revolucija: za krajšo pavzo sem si na http://www.profil.hr naročil:
– Dubravka Ugrešić: Baba Jaga je snijela jaje – po Ojinem namigu, ki je sicer letel na Ministrstvno nečesa;
– Vedrana Rudan: Ljubav na posljednji pogled – se mi zdi, da tega še nisem bral, pričakujem pa običajno lirično pripoved s pridihom romanticizma, Vedrana Rudan kot Vedrana Rudan pač;
– Robert Međurečan, Prodajem odličja, prvi vlasnik – ne vem, impulzivna odoločitev.

Renatu Baretiću, Hotel Grand, sem se za las izognil, predvsem zaradi forme.

Sem malo povpraševal tudi med kolegi na Hrvaškem, kaj svetujejo v branje, pa nekako ni bilo pravega razumevanja. Ne morem se znebiti občutka, da niso slišali niti za Nives Celzijus.

Na hitro sem pregledal tudi en forum http://www.forum.hr/forumdisplay.php?s=915d55cf39e37e56acf7d5e85ac82106&f=29, ki pa se mi zdi že preveč poglobljen. Tema “Miljenko Jergović, budući nobelovac ili precijenjeni skriboman?” se pri njih recimo vleče čez štirideset strani.

Torej, kateri hrvaški avtorji so res dobri?

Kateri so dobri? Meni Davor Dužman in njegov Štrigun. Ga je že kdo bral?

Sicer pa se na tem furumu oglašam prvič, berem vas pa že vsa leta.

Dobrodošla 🙂 Škoda, ker se nisi oglasila že prej – kakšen post več na dan bi na tem forumu kar prav prišel.

Dužman, torej. Bo treba pogledati (če bom sploh preživel branje prve pošiljke).

Kaj pa Dalibor Šimpraga, Anastasia?

Bijesne lisice, ena v ciklu kriminalk Gorana Tribusona ni slaba, bom na morje vzel še kakšno, če jo dobim.

@Mariposa: pozdravi tudi od mene – in čimveč se oglašaj, da bo forumček živahnejši 😉

Toro, Katja10 in ostali!

Hvala za prisrčen sprejem.

V začetku, pred leti, se mi je zdelo, da toooliko več veste vsega, da enostavno ne “pašem” zraven. Počasi pa ste mi postajali tako domači,da sem vas vključila med priljubljene in tako, da se mi zjutraj samodejno najprej odpre ta forum.
Ja, seveda se bom še oglašala, četudi bom mogoče s kakšno izjavo malo mim, zdaj že vem, da ste tudi do takih tolerantni.

Lp Mariposa

jaz imam zejle v torbi šimprago, kavice andreja puplina. na čakanju je še perišić drugače od hrvaških prisegam predvsem na dežulića, jergovića, tribušona in (strela me ne zadeni!) aralico. ne morem pomagat, njegov “cikel” o grabrovcih mi je bil predober. ugrešićke nekako ne morem, mogoče sem se je lotila z napačnega konca (z napačno knjigo). ranjki sima mraović je bil v redu.
baretić … zdi se mi, da njegovim zgodbam zmeraj na koncu zmanjka daha.

Ravno sem prebrala roman Nade Gašić Mirna ulica, drvored, ki ga je gospa izdala kot svoj prvenec pri skoraj šestdesetih. Nadvse navdušena – dodobra izdelan jezik, krasno satirični portreti likov, žmohten humor. Zainteresirani naj se kar javijo za posojo!

Ugrešićka me je poleg Ministrstva (za bolečino, kajpak) navdušila tudi z zgodnjima deloma Forsiranje romana reke in Štefica Cvek v žrelu življenja. Ubitačno, zagotovo ju bom prebrala še kdaj.

Tribusonovih kriminalk nisem brala. V svojih polavtobiografskih delih je čisto zabaven, ampak predvidljiv. Nekako naštancan. Za na plažo okej.

Dežulović me je strašno navdušil s Christkindom, Poglavnikova bakterija in Jebo sad hiljadu dinara pa sta me pustili za stopnjo hladnejšo. Menda pa so totalni presežek njegovi zapiski s kemoterapije, samo da žal ne vem, kje jih lahko dobim.

Pri jergoviću pa preprosto ni debate – bodoči Nobelovec, pika stop!

kaj pa Ante Tomić? super pisatelj… se kar nasmeješ ob njegovih knjigah… ‘Ništa nas ne smije iznenaditi’ in ‘Što je muškarac bez brkova’ sta me kar zasvojili 🙂

Bolha v kožuhu: Zakaj je po vašem v hrvaški literaturi zdaj takšna dobra konstelacija odličnih avtorjev? In v bivši Jugi nasploh? Zaradi “polpretekle zgodovine”?

Ne čutim se usposobljenega odgovarjati na to vprašanje, z veseljem pa čakam odgovore 🙂

Sem se pa včeraj spotoma zavlekel v Mozaik knjigo na Jankomiru; kar takoj sem se počutil ogroženo, ker so me vsi trije prodajalci pozdravili in mi poskušali pomagati. Takšnih balkanskih navad v Konzorciju na tujem leposlovju nisem vajen in so resnično strašljive.

Žal od gornjih nasvetov niso imeli praktično nič, razlika med Vedrano Rudan in Evelino Rudan pa se jim je zdela zanemarljiva in dlakocepska, ampak vseeno sem si nabral nekaj potencialno dobrih branj:
– Ante Tomić, Što je muškarac bez brkova
– Boris Dežulović, Jebo sad hiljadu dinara
– Vedrana Rudan, Kad je žena kurva/Kad je muškarac peder
– Renato Baretić, Pričaj mi o njoj

Budemo vidjeli.

@Toro: Renato Baretić, Pričaj mi o njoj

Kljub precejšnjim pričakovanjem me je knjiga razočarala. No, po Osmem poverjeniku je najbrž težko izpolniti pričakovanja, ampak tudi če bi jo napisal kak drug avtor, bi knjigo ocenila predvsem kot bledo. Nič zelo narobe, vendar “nothing to write home about”. Sem pa slišala, da naj bi bila pa naslednja spet zelo okej. Bomo videli, res upam.

Naslednja je verjetno Hotel Grand?

Hm, ne vem – bo že držalo, če tako praviš 😉

Ravnokar vrnila z otoka daleč.Brodet od ugora, lešade, hobotnice v solati, pa kakšna frigana riba vmes pa veliko branja.

Aleksandra Kardum (v spremni besedi napisano- prišla tiho in vstopila med legende,..)
Ali spiš?
Dobra, dobra.
lp
Violeta

Lani sem vzela v roke njeno Kar sem zamolčala. Pa sem jo kaj hitro odložila z oznako stereotipno jamranje. Je tole kaj bolj obetavbno, eka? Ker tvoj okus mi je kar blizu :-).

dobro jutro.Prve njene nisem brala.
Ali spiš – meni je bila všeč.
Tezko razclenim , zakaj.
Sem celo ! znacilnosti nekega lika prepoznala, pa brala se bolj zavzeto kot bi sicer?
Prav hecno in prevec nenavadna podrobnost, da to ne bi bilo to.

Enka, sicer se pa strinjam -lepota je nekaj, za kar je vredno ziveti.
poletni pozdrav

Tudi meni “Kar sem zamolčala” ni bila všeč – knjige se komaj spomnim, se pa spomnim bledega vtisa in tega, da mi ni bilo jasno, zakaj je tako cenjena. Ampak kot je rekla Enka: če ti praviš … 🙂