Hrana na dopustu
Saj vem, da tvegam vaš napad tukaj, ampak vseeno mi ni čisto jasne glede te vaše hrane na dopustu na Hrvaškem. Jaz je ne nosim za sabo, čeprav gremo cela družina v apartma, ker mi je fino vsaj tisti teden poizkusit tudi drugačno hrano in izdelke. Na primer, njihovi jogurti (Dukat ali kaj) so mi zelo dobri, komaj čakam, vzamem včasih tudi njihove pudinge za posladkat, pa ledena kava je odlična, v trgovini imajo tako piščančja nabodalca za na hitro, ki so tudi zelo dobra in še… tudi cene jaz ne vidim hude razlike… fasungo naredim spotoma, trgovin je veliko, kruh kupim v pekari ob cesti, sadje in zelenjavo prav tako, vzame par minut. Tako da verjetno veliko manj časa porabim kot za pakiranje vse te hrane. A ste v bistvu že tako podvržene rutini, da tudi za en bogi teden ne bo šlo (razumem alergike in podobno), ampak saj tudi sprememba hrane in izkušnja odtehta tisto majhno razliko v ceni. Saj vem, da ima vsaka družina svojo dinamiko, samo ne vem, a samo mi izstopamo, ali se drugačni bolj malo oglašajo.
No, pa se bom še jaz oglasila – z druge strani. Mi gremo jadrat in se večinoma ustavljamo na neobljudenih delih Hrvaških otokov kjer ni ne marketov, kaj šele kak supermarket. Da večine hrane ne bi nesli s seboj, si ne predstavljam.
Kupimo pa seveda pokvarljive zadeve – sir, jogurte, sadje in zelenjavo, ribe…
ne vem, kje dopoustujete na Hrvaškem, da so cene vsaj enake kot pri nas, ampak tam, kjer smo mi, pa ne vedno na istem mestu, so cene vedno zasoljene. So pa to res turistična naselja in cene temu primerne. Ne da pa se mi vozit ne vem koliko km v bližnje mesto v Konzum marekt po nakupu, tega imam že doma vrh glave. Ko gremo pa zvečer v mesto, so pa tako zaprti, pa še da se mi ne. Sprotne pokvarljive stvari pa kupim v tistem grozno dragem marketu v tur. naselju.
Mi smo bili tudi letos na hrvaškem. Od hrane nismo imeli nič vse smo kupili v Zadru v Šparu (od soli , olja do sekret paipirja) in me je špecarija za cel teden prišla 700 kun, kar je pa ostalo od hrane sem pustila v apartmaju. Sproti smo kupovali pijačo, sadje zelenjavo,ribe, …. Mislim, da tudi pri nas če greš v Špar po špecarijo za teden dni porabiš okrog 100€ oz. 700 kun.
Tako, da ni velike razlike.
Lepo dopustujete.
Ja, eni gremo na dopust tudi zato (ne na Hrvaško), da poskusimo še kakšno drugačno hrano. Mi tudi ne vozimo nič s sabo, razen kavo, sladkor, kis, olje, sol in poper – kuhamo v kampih, pa kaj pojemo tudi zunaj.
Nazadnje sem to počela v študentskih časih, ko smo prav tako kampirali in kuhali v kampu, in je bila seveda vsa hrana, ki sem jo nabrala v domači shrambi in na domačem vrtu, zastonj :). Zdaj se mi to tudi slučajno več ne da počet. Kupit moraš tu ali pa tam, če je tam kak euro več, bog pomagaj.
Jaz nesem, kar poberem doma na vrtu, zelenjave za par dni. Ostala hrana je za kak dan, da mi ni treba kar takoj letet v trgovino.
Drugače pa mi je čisto vseeno, doma se moram odpeljat do trgovine, ki je normalno založena, se pač odpeljem na dopustu. In nabavim spodaj vse. Grem v mesto, v Getro, cene so enake kot pri nas, Radenska in Laško pivo konkretno sta bila lani malenkost ceneje kot pri nas, salame, mlečne izdelke kupujem njihove..
V naselju potem kupujem sadje, zelenjavo, svež kruh…
Kuhava pa, kakor se nama zdi. Kak dan sva pri solati, kak dan kuhava, kak dan žar, včasih greva ven jest.. čisto odvisno od volje, vremena, časa, ulova ribičev…
Če se cel dan voziva kje okrog s kolesi, se nama niti pod razno ne da kuhat.
Če pa vstaneva pravi čas, pa nabaviva ribe kar takoj, ko z barko pristanejo in potem seveda zakuriva žar..
Seveda je to drugače, Lenchi, mislila sem bolj tisti klasični apartmajski dopust. V bistvu sem hotela samo predlagat, da se tudi iz te prepovedi vnosa hrane (saj vem, da je bila preklicana) da tudi kaj pozitivnega najti. Namesto panike in spraševanja vsem možnih ljudi o kontroli na meji, si lahko človek včasih reče: ok, letos bomo pa njihovo hrano poskusili. Nič drugega. Če drugega ne, je mogoče dober zgled za otroke.
Tale tema je padla kot naročena, saj potrebujem pomoč oz. nasvet:
Letos gremo prvič na dopust s čolnom. (Iz Pule do konca Kornatov in nazaj: Na čolnu bomo štirje.) Zame bo to prva tovrstna izkušnja in bolj ko razmišljam, manj mi je jasno, kaj vse moram vzeti s seboj za 12 dni. Smo 4-članska družina, na dopustu in tudi sicer ne kompliciramo pri hrani, pa sem vseeno v dilemi.
Če ima katera že narejen seznam oz. ve iz glave, kaj od hrane in pijače je potrebno vzeti s seboj, bom zelo hvaležna.
Jaz nimam nobenega seznama in tudi kompliciram ne preveč.
Voda, pivo.
sol,kis, olje
Ribe boste ulovili in spekli na žaru (dobro je vedet ali ga barka že ima)
Mogoče krompir, pašta in tuna, šalša
paradižnik (malo zrelega malo še zelenega), čebula
mleko, piškoti, cornflaks (oz. tisto kar pač otroci jejo za zajtrk in ali večerjo)
kava
krekerji, prepečenec, grisini (pač nekaj od tega za prigriznit čez dan)
Zame vrh glave oz. že preveč.
Vmes se boste verjetno tudi kje ustavili in kaj kupili, če bo potrebno.
Najprej si naredite seznam kosil, ki jih boste pripravljali, potem se boste lažje orientirali, kaj s seboj potrebujete. Mi pripravljamo zadeve, ki so hitro gotove.
Za zajtrk kakšna jajca, salamo (te sicer ne morete za 12 dni s sabo vzeti – so pa pripravne zadeve v konzervah – šunka, doručak), paštete, marmelada, margarina, palačinke, kosmiči, razni namazi – mi take zadeve sproti kupimo, saj je hladilnik na barki za vse zadeve mnogo premajhen. Za otroke kašen čokolino, gres, jogurte, …
Za večerjo podobno kot za zajtrk – nekajkrat jemo tudi zunaj ali kupimo školje ali ribe, ki jih pripravljamo na obali na žaru za enkratno uporabo.
Od pijače s sabo vzamemo pivo, vino in 5 litrske vode ter cedevito, saj ni neomejenega prostora za plastenke, oz. te kupimo sproti.
Težko pa je narediti univerzalen seznam, ki bo za vsakega uporaben.
Mi hodimo v eno malo ribiško vas, kjer se da kupit mleko, kruh in nekaj osnovnih živil. Kilomentre daleč se mi res ne ljubi vozit po tisti vročini, ker ne grem na dopust zato, da bi šopingirala. Ja – kar se pa tiče njihove hrane: saj ni nič drugačna od te, ki jo kupimo v SLO. S seboj nesem znamke Jamnico, Podravko, Gavrilović in Dukat – tisto, kar kupujem doma.Rada sem na dopustu “komot”.
Če komu kaj pomaga:
Letujemo v prikolici in v njej je že:
olje, kis, moka, sol, začimbe, sladkor, čaj, juhe iz vrečke, makaroni, slano pecivo, kava, riž, drobtine, kisle kumare, pesa in kisla paprika…
S seboj na dopust peljemo:
Zajtrk:
maslo, margarina, med, marmelada, kosmiči, pašteta, salama (sveža in suha v kosu), klobasa, sir, sirni namaz, kosmiči, tuna v konzervi, mleko, nutela, jajca kupimo dol, polenta…
In še:
nekaj mesa(za prve dni že zamrznjeno), nekaj že skuham doma(za par dni),
krompir, zelenjava, solata, paradižnik, kumare, čebula, česen…
In ne pozabi na piškotke in ostale netopljive sladkarije:)
Kruh, jogurte, kislo smetano in jajca ter meso kasneje kupimo sproti, ravno tako tudi sokove, pivo in vodo…s seboj vzamemo le za prvo silo, ker gremo na morje za en mesec in če bi vse vlekli s seboj bi bilo preveč.
Po tem spisku se ravnam in to je nekako vse kar potrebujemo.
Na morju zelo rada kuham, kuham tudi doma, kuhanje mi ni v breme ker vsi radi jemo domačo hrano, če se mi ne da, gremo pa ven na ribo ali pizzo.
V glavnem pa kuhamo in pečemo na žaru ob prikolici na prostem tako da je vsekakor večji užitek kot doma.
Upam da bo ta spisek komu v pomoč.
Lepo in sončno poletje želim vsem.
Preživimo ga tako kot si želimo in vsem bo lepo.
na HR nosim hrano s seboj, ker mi je res važno kaj jemo, poreklo, deklaracije in meso in mesni izdelki je obvezno del moje prtljage, ker to kupujemo tule pri nas le pri kmetih za katere venmo da je roba res ena a…zelenjavo dol kupujem pri kmetu že leta, mlečni izdelki dukat in slično pa so tudi meni dokaj okej in tudi deklaracije so slične našim. In še sokove nosim dom, ker pijemo le 100% sok in torej je to naš domači!
Torej jaz ne vozim dol hrano kar tako, temveč le zato, ker nam ni vseeno kaj jemo! In še to vozimo dol le tisto kar je dovoljeno torej toliko kilaze na osebo… in toliko litrov na osebo in ostalo…
Ma nemoj….torej mi, ki kupujemo vedno in povsod na licu mesta, bi pa napisali: hrane ne vozimo s sabo, ker se nam sladko J˙˙e, kaj jemo.
In meso, kupljeno pri kmetu in brez deklaracije je pa RES dovoljeno vozit preko meje. Že vse večne čase, a ne????
Mislim, svašta.
Kot sem povedala že 1000 x, itak sem ukradla, pa vendar: najboljših trenutkov (al pa stvari) se ne da kupiti, za vse ostalo je tu mastercard!!!
Pa lep dopust.
Pa če vam bodo kaj na ,meji pobrali (npr. meso ena a od kmeta, ki nima deklaracije), ne tu gor pol jokat!
Pol se pa človek vpraša, zakaj toliko dedcev zbeži stran…[/quote]
Ljubezen gre seveda tudi skozi želodec, drage moje, zato imamo ljubezenske veze dolge leta in leta in leta….z le enim partnerjem.[/quote]
Žal je tvoja trditev ravno nasprotna od tistega, kar se zares dogaja v družbi… Možje si že dolgo ne iščejo več mame, ampak enakovredne partnerke,ki zna poskrbeti tudi zase in ne preživlja vikendov samo s kuhalnico in likalnikom v roki ter do dveh zjutraj vlaga 100 kozarcev domače “nešpricane” paprike s kmetov… otroci pa se potikajo naokoli in motajo pod nogami. Trditev, da je moj z mano že 14 let zaradi kuhanja, bi bila zame žalitev najhujše vrste. Pa čeprav kuhanje obvladam.
ja ljubezen gre skozi želodec v kanalizacijo…
pa kaj se greste vi na dopust samo prežderavat, če razmišljate samo o tem, katero hrano nest sabo. pa na hrvaškem hrana sploh ni dražja, edino v kakšnih majnih privat trgovinicah, ampak tako ej tudi pri nas. sploh pa, kakšne zavaljene svinje ste, če toliko vsega požrete samo v dveh tednih
Pol se pa človek vpraša, zakaj toliko dedcev zbeži stran…[/quote]
Ljubezen gre seveda tudi skozi želodec, drage moje, zato imamo ljubezenske veze dolge leta in leta in leta….z le enim partnerjem.[/quote]
Žal je tvoja trditev ravno nasprotna od tistega, kar se zares dogaja v družbi… Možje si že dolgo ne iščejo več mame, ampak enakovredne partnerke,ki zna poskrbeti tudi zase in ne preživlja vikendov samo s kuhalnico in likalnikom v roki ter do dveh zjutraj vlaga 100 kozarcev domače “nešpricane” paprike s kmetov… otroci pa se potikajo naokoli in motajo pod nogami. Trditev, da je moj z mano že 14 let zaradi kuhanja, bi bila zame žalitev najhujše vrste. Pa čeprav kuhanje obvladam.[/quote]
Jaz mojemu nisem le kuharica, da ne bo pomote, moj pri meni dobi VSE, zato mi ne zbeži.
In VSE mi tudi vrača. Temu jaz pravim Ljubezen.
Da znam in zmorem poskrbeti za moža in otroke se mi zdi NORMALNO in mi je v velik ponos!
Razen letos, ko sem zaradi alergika primorana vlačit hrano s sabo, vedno vzamem za tisti prvi dan, da mi ni treba najprej v štacuno letet.
Pri nas generalno vzeto tudi zelo pazimo kaj jemo, ampak da bi eko/bio zrezke in ene 2 m salame ene 8 ur po avtu valjala v tej vročini, mi na kraj pamet ne pade. Če nam je od enga tedna “serijske proizvodnje” za gagnit, potem bomo pač gagnili-s polnimi želodci ;). Med zdravo prehrano in obsesijo z zdravo prehrano je pa tud nekaj razlike.
Forum je zaprt za komentiranje.