Hrana – a je sploh kaj vredna?

Definicije zdrave hrane je na milijone.
Pa recimo,dase ustavim na najbolj meni sprejemljivi –
manj ko je hrana predelana, bolj je živa in zdrava.

Zdaj pa… grem po trgovinah, gledam, gledam, kaj bi kupila,kaj bi kuhala, da bi bila hrana najbolj živa.

TO dvoje ne gre skupaj.

Če kuham, hrana ni več živa.

Pa dodajam kuhani hrani mlete oreške, semena. Na vrtu imamo celo leto zelenjavo – vsaj radič. Tašča prirpavi kislo zelje in repo.

Pa me zanima, koliko kaj razmišljate o tem, kaj jeste?

Nekateri kupujejo recimo oprano, narezano solato v vrečki. V eni oddaji o prehrani je rekla nutricionistka, da je v taki hrani MANJ hranil.
Manj???? Po mojem jih ni NIČ, ker v nekaj urah narezana zelenjava “umre” in drastično zgublja vitamine, rudnine itd.

Da ne govorim o raznih konzervah, paštetah.

In potem se kdaj vprašam, kaj sploh jemo?!!!!

Kako kaj vi? Vas kaj mori to?

Hej, Pat!

O ja ,veliko razmišljam o tem. Prihajam do podobnih zaključkov in iz dneva v dan sem bolj jezna.

Na srečo imam tudi sama na razpolago doma pridelano zelenjavo in sadje.

Če se ustavim pri kruhu. V trgovinah je tooooliko vrst kruha, lepega in vabljivega na pogled. Ko pa želiš kruh iz polnozrnate moke, te v glavnem zvije. V glavnem je temni kruh pobarvan. Še pekarni Grosuplje nekako ne zaupam prav dosti. Dodatki…da se kruh ne bil preveč sušil, traparija.

Ko ga spečem sama iz moke iz mlina, je, vsaj upam TAPRAVI.

Lep pozdrav Babi

Joj, ja, da ne govorimo o kruhu!!! 🙂 Rečem polnozrnat, pa reče, ja, ta je z zrni :)))

Saj hrana je že fina za okus, samo kaj imamo od nje… brb.

No, ker me je ta tema mučila, sem šla malo raziskovat…

Po mnenju Kitajcev, ki verjamejo v ČI (bioenergijo), dobimo s hrano le 50% energije, potrebno za zdravje.
Ostalo pa s prano, čijem.

Prano pa “srkamo”, če smo v SEDANJEM TRENUTKU, pozorni na to kar počnemo, kaj razmišljamo itd. in da smo se sposobni čuditi lepoti sveta in ljudi.
Torej, brez tega hranjenja, nam še tako zdrava prehrana ne bo kaj prida pomagala.

Hkrati, pa, pri hrani lahko upoštevamo neka pomagala, recimo:
– dodajamo hrani svež peteršilj, na koncu, brez kuhanja
– dodajamo mlete mandlje, semena
– zelenjavo čimmanj kuhamo

Recimo en tak primer obroka…

Ajdovi rezanci z omako iz paradižnika (nekateri odsvetujejo vse razhudnike), skoraj surove bučke (jaz samo poparim), svež peteršilj, olivno olje tudi na koncu – vse to sem zmiksala,da je jedla tudi tamala. PRav fino.

Za zajtrk sem ji dala naribano jabolko z mletimi mandlji in piškot (bi ga morala sama speči, ma mi ne znese).

Če ima katera še kako idejo… pišite.

PAT, če se hočeš res zdravo prehranjevat, potem je najboljše, da ješ čim več surove hrane.Tudi meso lahko ješ surovo, npr. dimljen losos je surov,pršut je surov,dimljena račja prsa so tudi surova (je pa to draga hrana)zakaj bi zelenjavo kuhala, pojej surovo, ali marinirano.Praviš da bučke popariš-zakaj le, bučke nareži jih pokapaj z deviškim oljem,pomarančnim sokom,solnico (solnica je himalajska sol-namočena v vodo, ki se v parih dneh stopi, ne mleto sol, temveč v kamnih) naribaš čez še parmezan bolj na debelo (parmezan je surov, saj je mleko segreto samo do 60), lahko pečeš tudi meso v pečici na 60 st.C, kako dolgo ti lahko povem na zasebno pošto, ker je odvisno od vrste mesa, pa če te to splo zanima, lahko tudi lososa svežega mariniraš par dni in ješ surovega brez dima-je odličen, pa še marsikaj ,vendar pa za določene zadeve rabiš več časa, za surovo zelenjavo in sadje pa bistveno manj-jasno.
Prav je, da tako razmišljaš-lepo se imej !

Oj, hvala…
Ja, načeloma jem čimveč surove hrane.. tudi cvetačo recimo… ampak ker kuham za moja dva sopotnika, pa tega ne marata (tudi tamala težko, da bi jedla surovo zelenjavo… razen korenček,ki ga ima rada)…

Zato, recimo poparim, ali vsaj čimmanj kuham.

Surovo “meso” – ja, nisem pomislila, da bi surovo jedla, razen pršuta, seveda:)). Da ne govorim o parmezanu… Tisti receptek bučkz oljem in parmezan, mmm.

A račja prsa se dobijo pri nas?

Če hočeš, še kaj napiši, morda pa še koga zanima.

Hej, 80! Tudi od mene hvala za trud! :))))

Hej, Pat!

Že zelo dolgo zelenjavo, če že moram, samo soparim.

Bučke, vršičke belušev, sladki janež( komarček) uživamo surovo. Sladki janež imajo otroci, vsaj tu pri nas radi. Grizejo ga kot jabolko. Najreje ga pa naribam in ga dodam raznim solatam. Je zelo dobro. Prav tako je dober surov por na drobno narezan ali nasekljan.Prija h kuhanemu fižolu. Tudi korenček naribam, dodam malo skute, kapljico limone in je njami. Sicer v knjigi o vitaminih in mineralih piše, da telo pomembne snovi iz korenčka, paradižnika izkoristi šele v kuhani obliki. Ne vem, koliko je to preverjeno.

Nam so tudi zelo všeč posušeni pelati, ki jih samo malo namakam v majhni količini vode, nato osušim in vložim v majhne kozarčke v olivno olje.Tako pripravljene imaš kar za nekaj časa. Zelo prija s feto, mladim sirom , olivami… krasna solata.

V kozarcih imam s soljo vloženo domačo “vegeto”. Vso mogočo zelenjavo, koreničje nasekljam, pomešam malo s soljo in hranim v hladilniku. Barva ostane lepa naravna in ostane sveže zelo dolgo. Ko odpreš kozarec, zelo prijetna aroma. Dodam h kuhanemu rižu,ajdi, ječmenčku…na koncu. Drobnjak je poln vitaminov; tzelo koristen še zlasti pozimi. Raste mi v lončku na okenski polici.

Mladi jurčki na tanko narezani, olivno olje…

Nekje je treba začeti in potem ugotoviš, da je dobro. Zanimivo, da tudi soli skoraj ni treba uporabljati pri surovi zelenjavi.

Na severu Italije ( Trst, Benetke, posledično iz tradicije tudi Istra) poznajo in cenijo jed iz res svežih filejev sardonov( majcene ribe, manjše od sardel).Filete pokapljajo z limonovim sokom in pustijo čez noč. To se v soku nekako “skuha” in ko ješ, ne čutiš, da ješ surovo ribico. Sestra je to predstavila tudi na srečanju in moški del je enoglasno zatrdil, da je super in poimenoval Slovenski suši:))) Inčuni v konzervi ali v ličnih kozarčkih so tudi iz sardonov.

Si kdaj jedla goveji ali ribji karpačo ( na tanko narezano meso). Imajo v vseh boljših lokalih za predjed. Enkrat poskusite in če vem je všeč, delaš tudi doma.

Vse te jedi so seveda najboljše, če so pokapljane z olivnim oljem.

Lp Babi

Ni lahka toliko različnih menz sprobat, babi :))))

Babi, hvala za dodatne ideje… vršičke šparglejv… jaz nabiram divji hmelj, pa ga nardim v frtalji 🙂
PRed leti sem nabirala robidnice in nardila s fruktozo in pektinom marmelado…mnjam.

Koromač mam na vrtu, sam naša ga ne marata.
Ta divja hrana mi je ful zanimiva… ki jo tako lepo predstavlja Cortese.

PRvi regrat smo že jedli… na ostalo pa se ne spoznam (še) toliko.

Karpača si nisem nikoli naročila. Sem pa jedla z limono fiorentino. Božansko.

Aja, koprivo nardim kot špinačko – poparjeno… surove si ne upam jest, haha.
Špinačka je pa tudi čisto ok surova. Sem zmiksala tamali zadnjič.

Najbolj se pa “borim” s taščo, ko grem na vrt nabirat zelenjavco… vztrajno (kdaj) pravi, da si naj naberem za dva dni… JAz ji pa skoz pravim, da če bi bila prisiljena kupovati v trgovini, potem bi pač imela solato v hladilniku dva dni, ma če jo imam na vrtu, jo bom šla nabrat zadnji trenutek!! Razen poleti, seveda.

Me prav zanima – a v tej knjigi, k jo maš o vitaminih, piše, v kolikem času se vitaminčki in druge snovi izgubijo, ko zelenjavo odrežeš?

Pred leti sem gledala eno oddajo in tam so govorili o URAH…

No, če se kaj spomnimo, pa se beremo tlelelele :)))
LP
Pat

Pa še eno na račun kave (moje omiljene pijačke)..

Preprečuje absorpcijo železa, kar pomeni, da če npr. za zajtrk popijemo kak sokec, kak “fer dodatek”, ga zastonj.

Hej, Pat!

A si ti slučajno Primorka? Frtalja z divjimi špargeljni, bluščem , grenikom ali madarjanco po naše, srčnim zeljem, mladimi poganjki divjega koromača… njami:)))

Kar vztrajaj pri svojih načelih. Imeti vrt ob hiši in nabirati sproti, kar rabiš, je danes velik luksuz, ki si ga vsak ne more privoščiti,…
na žalost.

Knjigo, ki sem jo omenila, sem podarila mladi mamici. Koristno jo uporablja. Tako ne morem o tem kar na pamet pisati. Da se vitamini zelo hitro zgubljajo, že vemo.

Naslov knjige je : Z vitamini do zdravja.Mogoče se jo da še dobiti, ali jo poiščeš v knjižnici.

Zdaj sem naročila v prednaročilu podobno knjigo o skrbi za zdravje v vseh življenjskih obdobjih za isto mamico. Več ne smem povedati, da ne bi izpadlo kot reklama 🙂

Lep sončen pozdrav z obale Babi

Ma seveda sem “primorka”, ki ne vidi morja… :)) Kraševka v Vipavski dolini.

In to bomo prav kmalu probali. Letos se je moj mož odločil, da bo vložil sardončke v olje… sedaj je tapravi čas.

V eni knjigi sem brala, da bi morali sadje in zelenjavo zaužiti v treh urah po tem, ko jo odrežemo. Vsako naslednjo uro izgubi več koristih snovi, tako da naj bi bila hrana, ki jo kupujemo v trgovinah, tržnici, že praktično prazna.

Pojej en velik čili in videl/a boš kako živa je hrana :))))

Jaz pa mislim, da se s hrano čisto preveč ukvarjate. Preveč je je na razpolago, to je edini problem. Pa nič se ni treba boriti zanjo. Živa hrana? Hudiča, pojdi v gozd, ujemi zajca in ugrizni vanj – to ti je garantirano živa hrana.

Samo kak mesec bi morali stradati (pa ne zaradi takšnih in drugačnih diet), pa bi videli razne čije, prane in podobne kozlarije – požrli bi še plesniv kruh!

Hm, res je, preveč hrane je na razpolago, sploh tiste, ki v sebi nima NIČ.

Ja, tudi jaz sem nekje zasledila to… zato sem se vprašala, kaj sploh jemo…. matr, lahk me farbajo, kolk je zelenjava zdrava….