Pred kratkim sem za društveni biltens napisal članek o čebelarstvu, v katerega sem vključil dve izjavi strokovnjakov (sam poklical). Članek obsega cca. 3000 znakov brez presledkov. v društvu nimajo cenika honoriranja, pripravljeni pa so mi članek plačati. Sem študent in ne vem, koliko je vreden novinarsko obdelan članek. PRosim vas za pomoč in vaše izkušnje, če morda kdo ve, kolikšni so honorarji za članke. Hvala.

Cena članka se razlikuje od medija do medija, predvsem pa glede na to, koliko denarja imajo. 🙂

Najbolje bi bilo poklicati na nekaj založniških hiš in ponuditi svoje delo (tudi če potem ne sodeluješ z njimi), ob tem pa “mimogrede” vprašaš za tarifo članka. Vedeti moraš, da stalne, predvsem pa želene pisce plačujejo bolje, od njih tudi pričakujejo redne prispevke oz. prispevke v rednem časovnem obdobju, tako da je uredniku pomembno, da ima pisca pri roki, in ga tako spodbudi z rednim plačilom. Pri začetnikih je navadno tako, da je plačilo nižje, odvisno pa je seveda od kakovosti pisanja in od vrste medija.

Po moji laični presoji društva nimajo ravno veliko denarja, zato ne verjamem, da bi bila pripravljena plačati ceno, kot bi bila običajna v nekem drugem mediju, torej na trgu. Poleg tega je treba oceniti, kakšna besedila so objavljena v društvenem biltenu – torej, za katero društvo gre.

Če je članek o čebelarstvu napisan npr. za turistično društvo, skoraj zagotovo ne more šteti kot strokovni članek, če pa je napisan npr. za čebelarsko društvo in povzema ugotovitve čebelarjev npr. o pomoru čebel ali paši čebel ipd. in če ima vse elemente, kot jih mora imeti, verjetno že lahko šteje kot strokovni članek. Treba je presoditi, za kakšno pisanje gre, od tega je namreč odvisna tudi cena – od 50 evrov bruto, pa tudi do 200 evrov bruto za prispevek s 3000 znaki. Kot pravim, odvisno je od medija in predvsem politike plačila raznih prispevkov.

Ko sem bila urednica občinskega glasila, prispevkov nismo honorirali, se temu pač ni namenilo nič denarja, ne glede na to, ali je šlo za strokovno pisanje ali pa “članek”. Avtorji pogosto napišejo povzetek nekega dogajanja in mislijo, da so napisali članek, v celoti pisanja pa že težko najdeš rep in glavo, da o preostalem raje ne govorim. Torej to je še en vidik – kakovost pisanja. Tudi in predvsem od tega je odvisna tudi cena za prispevek.

Dragi čebelar, če so tvoj članek vsaj korektno lektorirali, je bilo to več vredno kot tvoj trud.

Ker so vsi tako pametni, pa pojma nimajo, ti povem trzno izkusnjo, da lahko za clanek prosis za honorar 20 do 30 evrov neto.

Težko bi rekli, da kdo ima kaj pojma ali pa ga nima – po tržni izkušnji sploh ni nujno, da za članek dobi (samo) 20-30 evrov. Sploh se pa članki vrednotijo po obsegu in kakovosti, medij, ki to vrednoti, kar po pavšalu, ni kaj prida medij, s strokovnega vidika seveda. Strokovne publikacije pa to drugače obravnavajo. In ja, o tem imam nekaj, pravzaprav veliko pojma, glede na to, da sem v založništvu, tudi kot urednica, približno 15 let.

15 let? A ni to mal velik ob tvoji satrosti.

15 let? A ni to mal velik ob tvoji starosti.

Delam v založništvu 15 let, ne da sem zaposlena 15 let. Nekateri smo začeli delati že v študentskih letih in se pilili (že) skozi študij. 🙂 Izkušnje pa so se z leti samo še nadgrajevale.