Homogenizirano mleko

Po elektronski pošti sem prejel priponko z vsebino, ki jo lahko preberete spodaj. Sprašujem se ali lahko kdo odgovori o dokazih iz določenih študij, ki bi lahko kazali, da imajo otroci v Sloveniji poapnenje žil, povišane maščobe, premalo kalcija (se pravi o stvareh, ki bi nas morale skrbeti). Informacija se mi zdi preveč enostranska, govori le na dolgo in široko o kemijskih podrobnostih sprememb na mleku, ko pa je potrebno pojasniti kemijske reakcije v organizmu, je pa že vse skupaj bolj poenostavljeno. Na koncu se sprašujem, če je vse skupaj res ali je res tako močan mlekarski lobi, da je lahko tako argumentirana informacija tako potlačena oziroma kako je mogoče, da počasni ubijalci (torej smrtno nevarni izdelki) kljub dokazom najdejo pot do prodajnih polic!

HOMOGENIZIRANO MLEKO – POČASNI UBIJALEC

Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav. S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko. Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek, ki samo preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov, na varnost pa nima nobenega vpliva, spremenil v vir bolezni.
Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih. Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka. Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih.
Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3. izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih:
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči.
Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov. Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže.
Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine (predvsem kazein) in se tako emulzija z na novo formirano membrano stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija. Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker te membrane po homogenizaciji več ni, ta encim ob nalaganju maščobe na stene žil, le-te poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka. Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje. Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja. Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi.
Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki. Izgovori, da ni dovolj dokazov o njihovi škodljivosti na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila. Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati. Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.

Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh.
Ljubljana, 21. 4. 2002

Ne dolgo tega sem brala članek, ki prikazuje popolnoma drugačno sliko.
Že kar nekaj časa pa kroži mnenje, da mleko ni dobro uživati zaradi nekih zadev, ki so potrebne za prebavljanje mleka v želodcu, in tega človek nima. Pravzaprav imajo to zadevo samo malo oroci, starejši otoci in vi ostali pa ne.
Do resnice pa se verjetno ne bomo tako kmalu prikopali, kajti mlečna industrija je zelo močna, in ne bo sebi pljuvala v skledo.
No mi smo odločili, da z nobeno stvarjo ne bomo pretiravali, pač pa uživamo vsakega po malem.

lp

Avtor: Tinkara ()
Datum: 14-06-02 09:23

Pozdravljeni!
Ker me teme o škodljivosti določene hrane pač malo vznemirijo, sem kontaktirala (tako čisto po novinarsko) Lj. mlekarne in jih prosila za njihov vidik. Odgovor je tak, komentirala ga ne bom, mleko bomo pa še naprej pili, razen, če mi bo kdo dokazal, da se z njim zastrupljamo – a saj se z vsako stvarjo na tem našem ljubem svetu…

Spoštovani !

Občasno se pojavljajo članki s takimi in podobnimi trditvami glede mleka. Iz
svojega osebnega strokovno – tehnološkega poznavanja tematike vam lahko
odgovorim naslednje:
1. Homogenizator je že leta 1899 patentiral August Gaulin, v mlekarski industriji se uporablja torej že sto let.
2. Namen homogenizacije, ki je relativno enostaven fizikalen postopek razbijanja velikih maščobnih koroglic na manjše je, da se maščoba, ki je lažja od mlečnega seruma, ne bi več izločala na površino. To je še bolj opazno pri hladnem nehomogeniziranem mleku, kajti mlečna maščoba se sprime v večje strdke, ki plavajo po površini. Maščoba je nosilec teksture in okusa, torej je ta enakomerna, samo kadar je tudi maščoba enakomerno razporejena po vsem živilu.
3. Homogenizacija mleka je sestavni del tehnološkega postopka tudi pri vseh tistih mlečnih izdelkih, ki v času fermentacije mleka daljši čas mirujejo in bi izločanje maščobe na površino vplivalo na teksturo. Pomembno je tudi vedeti, da je maščoba na površini ob prisotnosti zraka podvržena kemijskim procesom, kar najprej spoznamo po neprijetnem, žarkem okusu. Glede
na zahteve po vedno daljših rokih uporabnosti svežih mlečnih izdelkov, je to lahko velik problem.
4.Homogenizirano mleko se uporablja tudi v proizvodnji fermentiranih izdelkov kot so jogurti, probiotični fermentirani izdelki, kislo mleko, deserti, namazi, kisla smetana in podobno, torej vsi proizvodi, kjer je izločanje maščobe na površino nezaželjeno in za potrošnika nespremenljivo.
5. Naj pa povem še to, da se homogenizacija ne uporablja samo v
mlekarski tehnologiji, ampak v vseh živilskih tehnologijah, kjer moramo zagotoviti enakomerno sestavo živila v trajanju roka uporabnosti.
6. Povezava med homogenizacijo mleka in kalcijem meni osebno ni poznana v takšni obliki kot jo navajajo v omenjenem članku. Znano je, da je za vezanje kalcija v kosteh in zobeh pomemben vitamin D, ki je topen v maščobah in se ravno tako nahaja v mleku in, da je v mleku ugodno razmerje med kalcijem in fosforjem, vendar to ni najpomembnejši vir, ne pozabimo na sončno svetlobo. Dobro bi bilo tudi vedeti koliko maščobe je vsebovalo
mleko?
7. Iz nehomogeniziranega mleka se proizvajajo v večini vsi siri.
8. Ko smo v Sloveniji proizvajali pasterizirano, nehomogenizirano mleko (dobrih deset let nazaj) in ga polnili v plastične vrečke in kartonsko embalažo, smo bili proizvajalci nič kolikokrat deležni kritike potrošnikov, da polnimo vodeno mleko, ker so pozabili strjeno maščobo postrgati iz stene vrečke ali kartona.

Navedla sem vam nekaj lastnih izkušenj in razmišljanj o omenjeni
problematiki, upam, da vam bodo v pomoč. Jaz članke s tako in podobno vsebino zelo skrbno preberem in pri oblikovanju svojega mnenja uporabim vsa teoretična in praktična znanja, ki sem si jih pridobila v skoraj dvajset letni praksi. V tem primeru se mi postavi vprašanje, kaj so poleg mleka jedli otroci, vemo, da nam danes ponujajo vso mogočo otroško hrano obogateno z vitaminskimi in mineralnimi prepareti. Verjetno niso pili samo mleka. Kje
je potekala ta raziskava, je ta vzorec res reprezentativen? In še in še. Moji otroci pijejo pasterizirano homogenizirano mleko, pojedo ogromno jogurtov, sira res bolj malo. V primerjavi z ostalo hrano (predvsem hitro pripravljeno) sem prepričana, da je to boljša izbira. Ne pozabimo, da nas večina živi v velikih urbanih naseljih, da žal nimamo časa za vsakdanje
nakupe in se zato moramo odločati za proizvode, ki so industrijsko pripravljeni. Garancija pri teh proizvodih pa je, da so bakteriološko varni, četudi nimajo >šarma domačega

Tezko komentiram oz. spodbijam clanek, saj je v njem ravno dovolj resnice, da zveni verjetno, posebej ce nisi s podrocja kemije, biokemije ali medicine. Ce komentiram samo nejasnosti – oseba podpisana pod clanek je morda res dipl. ing. kem. vendar ni diplomirala v Sloveniji, vsaj ne pod tem imenom (glej COBISS), tako da se takoj pojavi vprasanje, za katero dezelo to velja – za razumevanje nekaterih lastnosti mleka si prosim preberite clanek na strani Fakultete za kemijo: http://www.fkkt.org/aktualno/kemija_mleka.asp

Dodatne nejasnosti, ki so zbodle moj analitski um, ter moji komentarji zraven pa so:
Naravno mleko: kaj to je – ce ima avtorica v mislih sveze pomolzeno mleko, naj opozorim da se v mleku, ki stoji na zraku nekaj ur ze dogajajo spremembe in potemtakem ni vec naravno
Mleko je bilo vir zdravja tisocletja – kako to ve? Ce je mleko res krivo (v kar dvomim) za poapnenje zil, kako lahko avtorica argumentira da ni bilo vzrok poapnenja zil tudi pred tisoc leti (ali pa vsaj pred 100)?
Homogenizacija ne vpliva na daljsi rok trajanja izdelka, le podaljsa cas potreben da se mascoba nabere na stenah. To se meni konstantno dogaja, tako da je to informacija iz prve roke.
Odziv mlekarn s ponudbo mleka z manjso vsebnostjo mascob lahko interpretiramo na vec nacinov, najverjetnejsi (vsaj zame) je, da so mlekarne le zapolnile trzno niso, saj kupci iscemo izdelke z manj mascobami, manj sladkorja, manj kalorijami. Enako je z dejstvom da ni vec moc dobiti nehomogeniziranega mleka – pomankanje dobicka.
Mascobne kroglice v mleku niso nekaj togega, v tem primeru se ne bi mogle zdruzevati v vecje skupke (ce damo pest frnikul v kozarec, ne dobimo ene velike ven, kajne). Prvotne membrane (da ne bo pomote, te membrane niso iste kot v celicah!) so se vedno prisotne, le da sedaj obkrozajo manjse kroglice, zaradi tega so tudi manjse.
Ime beljakovine = protein – nekonsistentna uporaba imen je zavajajoca.
Membrana = 1/3 fosfatid + 2/3 membranski proteini – zanimiva uporaba imen, fosfatid pomeni fosfolipid in slovenski kemik, bi uporabil zadnji izraz, membranski proteini ponovno me zanima definicija, v mleku se namrec nahajajo tri vrste proteinov in kazein je eden izmed njih, tako da je lahko prisoten ze v prvotni membrani.
V naravnem mleku je kazein v obliki kalcijeve soli – kalcijevega kazeinata (ponovno zanimiva uporaba imena – kaze lahko na to, da 1) avtorica ni kemik, 2) je kemik a je clanek preveden s strani nekemika)
Nas organizem nastale kombinacije ne zna prebaviti. ???? V to pa rahlo dvomim. Ce pride taka sol v stik s kislino se izobori (tako nastane skuta, pa sir), v nasem zelodcu tudi imamo kisle pogoje – torej se mleko prebavi v skuto, ta pa ni prebavljiva? Mleka si tudi ne vbrizgavamo direktno v zile, da bi se taka sol lahko nabirala na stenah.
Ali se kalcij iz mleka res ne izkorisca ne vem, vendar zame “razlaga” v clanku ni prepricljiva.
Predlog da bi za zivila veljali enaki predpisi kot za zdravila pa ni izvedljiva. Zakaj ne? Ker bi v tem primeru morali mleko in seveda mlecne izdelke vzeti iz prodaje vsaj za deset let – toliko casa traja testiranje zdravil, dodatno pa bi morali vzeti iz prodaje tudi ostala zivila, nikoli se ne ve…..

Pri nas doma smo veliki nasprotniki uživanja kravjega mleka in mlečnih izdelkov. Ko je mama dobila artrozo v obeh kolenih, smo malo pobrskali po internetu in ugotovili, da je za ozdravitev (ne samo izboljšanje) potrebno uživati samo živila, ki niso živalskega izvora. Prvo vprašanje moje mame je bilo: a mleko pa lahko uživam? Kaj pa jogurt? Ko smo ji razložili, da so prav mlečni izdelki najbolj nezaželjeni, je bilo naslednje vprašanje: Kaj pa osteoporoza? Povedala ji sem, da Azijke v vsem svojem življenju ne zaužijejo kapljice kravjega mleka (ker niso telički), pa sploh ne poznajo osteoporoze. Uživajo pa veliko soke in sojinih izdelkov. Po osmih mesecih mama skače kot srnica (“Sem že pozabila, da sem imela artrozo!”) in uživa v kvalitetnem življenju.

Vse mame, ki svojim otrokom dajejo kravje mleko, se morajo zavedati, da jim dajejo rastne hormone. Kravje mleko je namreč namenjeno teličkom, da bodo čim hitreje zrasli v velike kravice in ne za naše potomce. Ko se beljakovinam iz mleka pridružijo še razna E števila (konzervansi, barvila), sladkor in pesticidi iz hrane, so naši najmlajši na dobri poti k nezdravju.

Ja, mlekarski lobij je tako močan, da še nam dolgo ne bodo povedali resnice. Pobrskajte malo po internetu, pa boste dobili zelo dobre informacije o mleku. V Nemčiji se ne bo noben pameten zdravnik več blamiral z izjavo: “Pijte mleko, pa ne boste dobili osteoporoze!”, ker je tudi široka javnost že izvedela, da telo pri prebavi mleka (mlečnih izdelkov) telesu odvzema kalcij in ne daje.

Lep pozdrav,

Pikica

Pikica zdravo!

Krasno se mi zdi, da se je stanje tvoje mame izboljsalo, verjetno pa ni samo prenehala z uzivanjem mleka in mlecnih izdelkov ampak vseh izdelkov zivalskega izvora, mesa, slanine, masti, jajc, rib….. ali drugace – postala je vegetarijanec, morda celo vegan. Morda je res da Azijke ne pijejo kravjega mleka, zagotovo pa so mleko, jogurt, skuta in maslo pomemben del indijske kulinarike in s tem prehrane. Krava je zanje sveta zival, ravno zaradi mleka.
Ne, nisem zaposlena v mlekarni, in ne zagovarjam stalisca kako je mleko zdravo. Pa tudi ne trdim da ni. Ne maram pa, kadar me zacne kdo prepricevat v nekaj, pri tem pa pove samo del resnice, oziroma tiste podatke, ki mu pasejo v shemo.
Ljudje najprej naredijo strasno paniko, nato pa gredo v drugo skrajnost. Ko bo na svetlo prisel clanek o gentsko modificirani soji, se bo cela zgodba ponovila, zamenjali bomo sojino mleko za rizevo, do naslednjega clanka…. Zal imam tak primerek v druzini, vsak mesec je druga filozofija, zato sem morda celo malo prevec nepotrpezljiva.
Ljudje smo razlicni. Nasi metabolizmi tudi. Kar je za enega zdravilo, morda nekomu drugemu povzroca tezave. Pozabila sem ze, kdo je avtor knjige, kjer naj bi izbirali hrano izkljucno glede na tip krvne skupine. Drugi zagovarjajo samo presno prehrano, pa upostevanje jing-jang principa, po Atkinsonovi dieti naj bi se nasploh izogibali ogljikovim hidratom, podobno velja za “zasvojence z OH”, vegetarianci prisegajo na brezmesne obroke, pa Montignacovo locevanje zivil. Drugega se tale trenutek ne spomnim, prepricana sem pa da je tega se mnogo.
Internet je res krasna zadeva, tu je dejansko ogromno informacij, tako za kot proti. Resnica pa je verjetno nekje vmes.
Lep pozdrav

“Sprašujem se ali lahko kdo odgovori o dokazih iz določenih študij, ki bi lahko kazali, da imajo otroci v Sloveniji poapnenje žil, povišane maščobe, premalo kalcija…”
– kako ozkogledno gledanje!! Kdo pa pravi, da bi morali že otroci imeti vse to? Tako hitro pa spet ne gre – zbolijo pa zato ljudje pri npr. 40-ih, kar ne pomeni, da so se jim takrat žile obložile naenkrat, temveč se je počasi nalagalo – ja, že od otroštva naprej! Zato – “počasni ubijalec”!

In še druga “cvetka”:
…”je res tako močan mlekarski lobi, da je lahko tako argumentirana informacija tako potlačena oziroma kako je mogoče, da počasni ubijalci (torej smrtno nevarni izdelki) kljub dokazom najdejo pot do prodajnih polic!”.

Tega pa raje sploh ne bi komentirala na dolgo, ker se mi zdi že po malem absurdno, a le v kratek in jedrnat primer bi ti naštela par “dokazov”: od cigaret in alkohola naprej… ja, na trgu je žal veliko, zelo veliko počasnih (pa tudi hitrih) ubijalcev, veliko med njimi celo legalnih, saj svet pač krmili denar in dokler bo tako, bo človekovo zdravje in dobrobit v najboljšem primeru šele na drugem mestu, nikoli pa na prvem. Ne pravijo zaman: denar je sveta vladar!

Takoj ko bom uspela priti do knjige Preizkušeno Naravno zdravljenje artritisa, vam bom lahko prepisala, kaj o tem lahko pove ameriški zdravnik, ki je svoje življenje posvetil zdravljenju artritisa in odkrivanju zdravila. V knjigi opisuje na kopice afer, ki jih američani močno skrivajo pod težo kapitala, lobi je dandanes tako močan, da že težko vemo kaj je sploh še užitno in kaj ne – žal smo poizkusni zajčki in se poskusom na žalost sploh ne upiramo.

Znanstveniki so opravili že mnogo raziskav in med temi je bilo že leta nazaj znanstveno dokazano, da je homogenizirano mleko počasni ubijalec, zakaj in kako vam opišem, ko pridem do knjige (ponedeljek).

Pri zdravljenju artritisa, bolnik ne sme uživati homogeniziranega mleka, naravno, neprekuhano mleko pa lahko.

Ker je mama zbolela za artritisom in zdravila ni (je tako, ki ima dolgoročno še hujše posledice), jo poskušam pripraviti, da začne živeti po tej knjigi – z primerno hrano in uživanjem pravilno izbrane hrane, naj bi prišlo do izjemnega izboljšanja že v samem tednu dni.

Zastavila sem si nalogo, da bom spremljala mamino stanje in si zapisovala vsak njen dan, če bo tako kot piše avtor v svoji knjigi, ne bom več dvomila o počasnem ubijalcu -mleku ( katerega sedaj uživam prekomerno) in ga bom enostavno izločila iz svoje prehrane – poskusni zajček pa ne bom!

Avtor na dokazih ljudi, ki so ozdravili na podlagi priporočene diete govori tudi, kako so lahko ti ljudje, ki so bili zaradi artritisa priklenjeni na posteljo – ozdraveli – dokler so se držali diete ni bilo nobenih težav in tudi kosti, so se začele obnavljati (dokazi rendgenskih slik), vendar pa ob vsaki skušnjavi, ko posežejo po prepovedani hrani, med katerimi je tudi pasterizirano in homogenizirano mleko simptomi bolezni izbruhnejo in se ne umirijo, dokler tujka ne izločijo iz telesa.

Več dokazov bom lahko sporočila, takrat, ko bo mama sprejela in se odločila za ta korak. Srčno upam, da ima avtor prav, saj bi bila to rešitev iz strašnih muk, ki jih sedaj preživlja mama. Bila bi najbolj srečen otrok, ko bi spet videla mamo normalno živeti.

Zame, pa bi bil to resničen dokaz, da je hrana, ki jo uživamo danes (vsa lepo zavita v privlačne embalaže, z deklaracijami polnih E -jev, takih in drugačnih dodatkov res en sam sheat.

Lala

Draga Lala,
zelo lepo , da želiš mami pomagati, vendar mama se bo morala odločiti in pomagati sama. Dr. Cambelova metoda zdravljenja zahteva kar precejšno spremembo načina življenja in prehranjevanja, zato mora odločitev biti njena. Je pa metoda preizkušena, tudi sama mislim, da mi je prebiranje te knjige spremenilo pogled na prehranjevanje in posledično izboljšalo zdravje. Tudi sama sem pred 15 leti trpela zaradi bolečin v sklepih (močnih, da sem zaradi njih imela težave tudi že ponoči). Ko sem prebrala knjigo, sem začela opazovati svoje telo, presnovo , izločanje in počutje ter se prepričala, da govori knjiga resnico. Pri tem ne gre samo za uživanje hrane, pomembno je tudi presnavljanje, ki dostikrat ni odvisno samo od kvalitete hrane.
Seveda pa je treba stvari urediti v glavi in imeti močno voljo.

Lep pozdrav
naja

Zelo sem vesela, ker ste se oglasili, upam, da mi boste lahko odgovorili na nekaj vprašanj.

Ali imate tudi vi artritis in ali živite po tej knjigi(Campbel), ali res pomaga in je res kakor opisuje avtor.
Ve, da bo morala mama stama storiti ta korak in da je to kar velika sprememba načina življenja, sploh je to veliko dela za glavo.

Najlepša hvala za vaše odgovore,
pa veliko zdravja

Lala

Včasih je bila špinača tudi zelo zdrava, zaradi vsebnosti železa, dokler niso ugotovili, da so se zmotili v postavitvi decimalne vejice. Ravno tako so reklamirali uživanje mleka in ostalih prehrambenih izdelkov. Danes so ugotovili, da je v praženem krompirju snov, ki je nevarna-rakotvorna. Kaj bodo ugotovili jutri ne vem.
Mene to malo briga. Če ne bom umrl zaradi pitja mleka ali uživanja v pečenem krompirčku, me bo pa na cesti povozil nek neumen divjak, ki misli, da je cesta samo njegova. Življenje je prekratko, da bi se obremenjeval s takimi stvarmi, po drugi strani pa je svet preveč pokvarjen in umazan, da bi si želel predolgo živeti na njem.

Lala, hvala za lepe želje.
Nimam uradno potrjenega artritisa, vendar so vsi znaki, ki so se mi pojavili pri tridesetih, kazali na to. laboratorijske analize krvi , tega niso potrdile, sem pa dobila nekakšne tablete , ki naj bi mi pomagale. V tem času sem naletela na Cambelovo knjigo in ker sem imela res močne bolečine, sem preizkusila in bila navdušena. Zdravnika zara di tega nisem obiskala več, postopno pa se je moje življenje v toliko spremenilo, da sem postala vegetarijanka in da zaradi zdravja pazim , kaj dam v usta. Ker sem že pred tem imela težave s kožo in sem morala iz svojega jedilnika izločiti konzervanse , svinjino, barvila, sladila in podobno navlako, je bila to logična posledica. Razumem Andreja in mu dam zelo prav, da je škoda časa, ki ga izgubiš s premišljevanjem o tem, kaj boš pojedel in zakaj ne (prav presenetljivo, koliko si na forumih vzamejo časa tudi za prehrano hišnih ljubljenčkov – kot da ne bi poznali pomembnejših stvari), vendar , ko te telo opozori, je to dobro vzeti zares in se potruditi, da preprečiš slabšanje zdravstvenega stanja.
No, seveda ni vse tako idealno, kot se morda sliši, še sedaj sem indikator za slabo (zame) hrano in tudi še sedaj nisem disciplinirana do te mere, da prekrškov ne bi bilo. Pa se nekako trudim dalje, tudi z razgibavanjem svojih sklepov (zeli mi ustreza joga, s katero se že nakaj časa ukvarjam)
Lala, upam, da sem vsaj v grobem potešila tvojo radovednost, če te pa bo še kaj zanimalo, pa se še “slišiva”.
Vsekakor pa ti priporočam, da z mamo skupaj podrobno predelata omenjeno knjigo.
Veliko uspeha in LP
Naja

Andrej, na nek nacin se strinjam s teboj, po drugi strani je pa res tudi to, da meni dolocena hrana povzroca tezave – in se je izogibam, kljub temu da jo imam rada. Predvsem so to ocvrte stvari in pomfri si tako privoscim samo vsake kvatre. Ne vidim razloga zakaj bi ga jedla vsak dan. Po drugi strani se mu pa tudi ne bom popolnoma odpovedala.
Mislim da ni nic narobe, ce vemo kaj jemo – vedno pogledam specifikacijo na skatli. Kljub temu pa se ne izogibam E-jem in mleku in soji in mesu in …
Mimogrede, zadnjic sem brala o tem kako skodljiva (pravzaprav strupena) je nefermentirana soja in da je predvsem Americani v prepricanju da je zdrava pojedo prevec. Azijici so jo v vecjih kolicinah jedli samo v casu hude lakote in razen v samostanih ni nasla kake vecje popularnosti. Poleg ostalih stranskih ucinkov naj bi vplivala tudi na libido (kar pa je v samostanih pravzaprav prednost). Zakaj menjam temo? Eden od razlogov da naj bi mleko postalo tezje prebavljivo je krmljenje krav s sojinimi pripravki. Zacaran krog, ni kaj
Lep dan, N.

Hvala za odgovore, ste mi dali kar veliko upanja, post, pa bom vsekakor pokazala tudi mami(ne morem jo navaditi, da bi se še sama usedla in kaj napisala še sama).

Še eno vprašanje imam za vaas: ali kot vegetarijanka ne uživate več kruha, ali si hrano sami pripravljate in ali se striktno držite Campbelove diete(razen sveda takrat ko se malo pregrešite).

Lala

Zdravo,
kar se kruha tiče, ga ne pojem nič več kot sem ga pred tem , ko sem postala vegetarijanka ; morda ga celo manj, ker se mi počutje v sklepih po njem poslabša (občutim napetost in pokanje ). Poskušam ga peči sama in opazujem, če je kaj boljše , pa z gotovostjo tega še ne morem reči ( v kruhu , ki ga kupujemo je veliko dodatkov). Hrano ves čas pripravljam sama, nekaj je tudi pridelam na domačem vrtu. seveda gre za to veliko časa, pa mislim , da je vredno. Prišli smo že tako daleč, da zunaj neradi jemo. Kar se diete tiče, lahko rečem, da živim v skladu z njo. Točno vsega se najbrž ne držim, ker seveda ne morem preverjati izvora vse hrane kot on priporoča ; pa tudi pozabila sem detajle in jo zadnje čase redkeje vzamem v roke (tudi zato, ker jo ves čas posojam naokoli). Menim tudi, da vsakdo drugače reagira na hrano, tako da je treba predvsem se naučiti prisluhniti sebi. kar pa je včasim morda najtežje.
Pozdravi mamo (verjetno je moja vrstnica, moji otroci pa tvojih let(17-19)?); povej ji , da ji želim, da preizkusi učinke diete in se sama prepriča – izgubiti nima kaj. Morda je najbolje začeti s kakšnim dnevom posta, saj je je takrat razlika v počutju najbolj očitna in to ti da volje za vnaprej.

Pozdrav
Naja

Hvala za odgovor in pozdrave.
Moja mama ima 47 let, moje male, pa komaj 3 in 2 leti, sama sem stara 26 let.
Zelo sem vesela, ker lahko nekoga vprašam (nekoga, ki ve zakaj se gre).
Sedaj je na vrsti mama, da poizkusi, potem pa se čez čas oglasim. Upam, da boste takrat še na med.over.netu, pod istim nickom, da vas bom lahko našla.

Hvala, Lala

Naja, že spet imam vprašanje za vas. Ali ste pred dieto izvedli tudi klistir?
Kako ste nadomestili mleko- v trgovinah vsaj pri nas lahko dobiš le pasterizirano, domače mleko pa zelo težko, razen. če bi se pozanimali pri kakšnem kmetu.
Ali lahko mama uživa skuto-takšno od kmeta-ovčjo?
Ali uporabljate sol, s čim nadomeščate sladkor?

Tisoč krat hvala

Lala

Naja, že spet imam vprašanje za vas. Ali ste pred dieto izvedli tudi klistir?
Kako ste nadomestili mleko- v trgovinah vsaj pri nas lahko dobiš le pasterizirano, domače mleko pa zelo težko, razen. če bi se pozanimali pri kakšnem kmetu.
Ali lahko mama uživa skuto-takšno od kmeta-ovčjo?
Ali uporabljate sol, s čim nadomeščate sladkor?

Tisoč krat hvala

Lala

Zadevo sem sprožil, da bi dobil odgovore strokovnjakov, ki se vsaj toliko spoznajo na kemijo, da bi lahko napisali kaj o verodostojnosti članka, ki sem ga pripel k svojim vprašanjem, ne pa da dobivam filozofske odgovore…

Jaz pijem mleko in se zelo dobro počutim in zelo žal mi je, da ga nekateri zaradi svojega zdravja ne smejo, pa čeprav jim to pomaga. Odgovore sem želel zaradi svojih otrok, ki jim ne bi rad škodil s homogeniziranim mlekom, če je v članku kaj resnice. Vsekakor pa to ni vprašanje mleko ja ali ne, ampak kakšno mleko zato me razna filozofiranja o starih mamah, ki veselo skačejo naokrog ker so nehale piti mleko malce ujezijo. In zakaj bi naj nemške zdravnike spraševali? Ker so boljši kot naši, od kod pa spet ta jajc.

Kaj bi kaj naredili s staro mamo, če bi imela alergijo na cvetni prah, bi ji prepovedali dihat … ampak cvetni prah ne škodi vsem … ste morda lahko to povezali z vašim filozofiranjem o mleku.

Moji stari starši so vsi dočakali visoko starost, brez osteoporoze, vsi so pili mleko in v zadnjem delu njihovega življenja tudi homogeniziranega … pa niso živeli v Aziji.

Odprite si svoj naslov na temo artritis, saj je bilo samo vprašanje ali lahko kdo argumentirano potrdi strokovne navedbe iz članka in vpliva na mojo odločitev homogenizirano mleko da ali ne.

En komentar med zgornjimi je bil, da je naivno pričakovati škodo že pri otrocih (bo pa udarilo pri štiridesetih, he, he, he)… sem pa res bedak … ampak sklepal bi, da se vsaj stopnje maščob in kalcija dajo izmerit pri neki skupini, ko najprej tri mesece uživa domače mleko in nato tri mesece homogenizirano, in da vidimo, če je kaj razlike. (Ja zraven bi morali pa seveda imeti usklajen in točno določen ostali jedilnik) saj bi dugače težko dokazali kaj želimo … še najbolje, da uživajo tri mesece samo homogenizirano mleko in tri mesece samo domače mleko … tja do šestih mesecev starosti bi se ravno izšlo … (brez goljufanja z dojenjem) … toliko o tem k čemu lahko pripomore tale forum

O tem, da je alkohol škodljiv sem prepričan in da je kajenje škodljivo tudi, kako je pa s homogeniziranim mlekom mi je pa vedno manj jasno (razen artitisa)

Pa kaj si tako nergasko razpolozen? Ce si pricakoval da ti bo kdorkoli rekel mleka ne smes piti ker je skodljiv, si poleg vsega se naiven. Sam pravis da se dobro pocutis, torej ga pij. Izkusnje nekoga drugega so pac drugacne in z vso pravico jih pove. Sam se moras odlocit ali bodo tvoji otroci pili mleko ali ne. Ce jih imas vec, lahko sam izvedes test, ki si ga predlagal. Zaradi podobne genske zasnove bo morda test se bolj zanesljiv.

Dragi Niky, zal mi je, ko prebiram tvoj tako ostro nastrojen odgovor.
Ce bi na samem zacetku pazljivo prebral navodila pri forumih, bi ugotovil, da obstajata dve vrsti forumov.Na tem, in se nekaterih drugih se med seboj pogovarjamo laiki.Na drugih forumih pa odgovarjajo strokovnjaki.Ker si zelo jasno izrazil zeljo, da bi rad prebral strokovno argumentirane odgovore, bi pac moral to vprasanje, ki si ga zastavil tukaj, zastaviti na forumu, ki so moderirani s strani strokovnjakov.Torej, ne jezi se na navadne smrtnike, ki imajo pac vsak po svojem prepricanju prav.In tako je tudi v redu.Kako pa bi bilo na svetu, ce bi vsi verjeli samo eni resnici, pa naj je to tvoja , moja , ali od koga drugega…
Sicer ti pa res nihce ni hotel hudega, vsaj ne z izrazanjem svojega mnenja.To lahko pove vsak, saj ima vso pravico.Na tebi pa je, kako bos to mnenje sprejel..
Pa cim manj jezen pozdrav….stres povzroca skodo…

Mojca