Hiperaktivne ženske

Želel sem vprašat kaj imaš od tega svojega športa, zakaj te vedno znova potegne vanj, zakaj te privlači, kaj je tam tako lepega?
Znaš/hočeš to definirat?[/quote]Kakšni občutki te prevzemajo ob tem, od kod prihajajo…?

Kater šport te pa točno zanima? Ali te bolj nasplošno zanima zakaj se ukvarjam s športom?
S športom se ukvarjam, ker se odlično počutim, ko migam, ko se gibam, po športu sem polna energije, nisem več zaspana, nič več lena, kar žarim…

Želel sem vprašat kaj imaš od tega svojega športa, zakaj te vedno znova potegne vanj, zakaj te privlači, kaj je tam tako lepega?
Znaš/hočeš to definirat?[/quote]

Kakorkoli obrneš, v prvi vrsti vedno ogrožaš najprej sebe, pa če je to izsiljevanje drugih na cesti ali pa ultramaraton, kjer ti lahko od napora zastane srce (ok, esktremen primer). V vsakem primeru pa ob obeh primerih vedno trpijo tudi drugi, če ne drugače, vsaj čustveno.

Saj pa ves čas pišem o tem, da imam slabe izkušnje s ceste. Veliko slabih. K sreči nobene hude poškodbe. Poškodbe ja, ne pa hude.

No, realno gledano si v zraku med sunki vetra prav tako odvisna od vetra (ti, tvoje zdravje in tudi tvoje življenje), kot na vesti, kjer je tvoja varnost odvisna tudi od “objestnosti” oziroma vožnje drugih.
Imaš kakšno slabo izkušnjo iz ceste?[/quote]

Nisem mislila tistih, ki izsiljujejo, jaz, ki sem izsiljena čutim adrenalin pa jezo tudi.
In to je vse prej kot prijetno, da ti en pripelje v škarje in ti zaradi tega nabije adrenalin v nebo. Vse prej kot prijetno, je pa adrenalinsko.
Ali pa, ko moraš s kolesom v jarek, ker se moraš umaknit nasproti drvečemu avtu.

Zakaj je pa kajak ekstremni, v primerjavi s cestnim kolesarstvom, je bolj varen – iz izkušenj? Meni ni, mi je pa ultramaraton izjemno ekstremen. Seveda pa občodujem Ruth Podgornik, ker je to zmogla.

Izsiljevalci in drugi brezobzirneži na cesti v prvi vrsti ne ogrožajo sebe, ampak druge. Recimo divjak povozi otroka, njemu nič ni, otrok hudo poškodovan.
ALi trči v nekoga drugega, ker je divjak hitrejši, bolj nastrada oni nedolžni, in divjak ima ponavadi boljši avto, ki ga bolj ščiti… tako, da psihoti na cesti bolj ogrožajo druge kot sebe. Seveda tudi sebe, ampak bolj druge.

Kakorkoli obrneš, v prvi vrsti vedno ogrožaš najprej sebe, pa če je to izsiljevanje drugih na cesti ali pa ultramaraton, kjer ti lahko od napora zastane srce (ok, esktremen primer). V vsakem primeru pa ob obeh primerih vedno trpijo tudi drugi, če ne drugače, vsaj čustveno.[/quote]

Dvomim, da je Ruth kadarkoli izrekla, da pa maraton ni nič, kljub temu da je ona zmogla več. Sicer pa, naj počiva v miru 🙁

In kako ste od hiperaktivnih žensk prišli na divjanje po cestah? Mah, to zmoreta samo dve dežurni branjevki 😀 in ena prikolica.

Kajak na divjih vodah so definirali kot ektremni šport, na mirnih ne
http://sl.wikipedia.org/wiki/Ekstremni_%C5%A1port

Sicer ti bo po vsak kajakaš to s ponosom povedal 😉

Marko, mene ne ogroža noben alpinist, nobena ultramaratonka, noben jadralec.
Nekdo, ki izsiljuje na avtocesti, pa me kot udeleženko v prometu neposredno ogroža.
Če pa ogrožajo sebe, je drugo. Jaz sem govorila o ogrožanju sočloveka. Čustvenega pa fizičnega ogrožanja pa ne moreš primerjati, niti ni bilo o tem govora.

Kdo bi ti lahko to “zameril”, te pri tem omejeval? 🙂

Vse to je posledica fizične aktivnosti, ki posledično vpliva na stanje celega telesa (več kisika, hormoni…) Praviš, da ne rabiš adrenalina pri tem in nisi njegova odvisnica, pa vendar ga je nekaj vseeno prisotnega. Vse so to občutki za katere je potreben nek (fizični) napor in čas. “Težava” nastane, ko/če je vse to pogoj, smisel, da sploh lahko živiš, hkrati pa s tem omejuješ/zanemarjaš? nekoga ob sebi (otrok, partner). 😉

Daj malo preveri IP-je…. je že sumljivo 😀

Seveda, ker ti še noben alpinist ni padel na glavo, drugače bi bila drugega mnenja. 😉
Se pa strinjam, da lahko z neodgovorno vožnjo po cesti hitro koga poškoduješ. Mogoče tistemu v avtu res ni nič fizično, ko povozi otroka. Še vedno pa je človek in nosi to izkušnjo s sabo celo življenje in verjetno po taki izkušnji začne tudi drugače razmišljat. Ljudje smo pač včasih neumni in se ne nam mora zgodit nekaj slabega, da začnemo drugače razmišljat.

Mislila sem v smislu, da je njen bilo preteči 42 mala malica, glede na to kaj vse je dala skoz :).
Nisem mislila, da bi ona kogarkoli dajala v nič, ker mi je vedno delovala kot pozitivna in res super ženska.

Dvomim, da je Ruth kadarkoli izrekla, da pa maraton ni nič, kljub temu da je ona zmogla več. Sicer pa, naj počiva v miru 🙁

In kako ste od hiperaktivnih žensk prišli na divjanje po cestah? Mah, to zmoreta samo dve dežurni branjevki 😀 in ena prikolica.[/quote]

khmmm, wikipedia ne šteje kot nek znanstveni vir :). Ne moreš vseh kajakašev na divjih vodah dajat v kup ekstremistov, ker daleč od tega, da bi bili vsi ekstremni. Je bistvena razlika ali greš na recimo odsek reke z oznako 2 ali pa z oznako težavnosti 4 ali pa če greš preveslat recimo eno Nepalsko reko. Odsek Soče s stopnjo 2 je kajak na divjih vodah in niti malo ekstremen. Primern tudi za turiste. Pa je kajaka na divjih vodah. In kajakaši se nimajo za ekstremiste ali adrenalince, sem že z marsikom govorila in tudi sama to prakticiram.

Marko, poznam osebo pijanca, ki je povozil enega človeka do smrti, nadaljeval je s popivanjem in vožnjo in potem grdo pohabil spet enega peščca in še vedno vozi pijan. Očitno ga ni izučilo. Očitno ni bil prizadet toliko, da bi kaj spremenil.

On_, pojma nimam kaj si hotel povedat.

Ja, žal tudi takšni ekstremisti obstajajo.

Da se pogosto ne odločamo sami ampak so naše zavedne želje odraz naših možganov(?), nezavednega, ki želi novo dozo (česarkoli) in temu podredimo svoje življenje in vse/vsakogar v njem.
Mehanizem delovanja možganov, nagrade, občutkov sreče, endorfin…itd.itd

Koliko si resnično gospodar svojega življenja, ko se nekoč več ne moreš odločit proti svojim “razvadam” kakršne koli že so?
Tudi Ruth jih je plačala, žal :/

Ogrožajo sebe. In vsak poskus prestavljanja lastnih mej, ki je kot neka hoja po robu, deluje adrenalinsko.

Ampak v Wikipediji taki ne spadajo med ekstremisti, kajakaš na divjih vodah pa spada :).
Pri zavarovalnici bo gorski kolesar več plačal, takle pijani morilec na cesti pa menda ni ekstremist in ne bo več plačal.
Žalostno toda resnično.

Ja, žal tudi takšni ekstremisti obstajajo.[/quote]

Govorila sem o principu, sami naravi športa.
Wikepedia ni znastven vir, to je res. Da pa neko idejo, predstavo.

Neka osnovna definicija za ektremne športe bi bila, da je to šport, ki vključuje visoko stopnjo nevarnosti in tveganja, pri katerem se sprošča adrenalin. Kaj točno bi spadalo tu noter, ja, o tem bi se dalo diskutirati.
Dopamin, endorfini in serotonin pa se sproščajo nasploh pri gibanju. Kolikor vem, po 20 minutah teka se začne sproščati endorfin. V nekaterih raziskavah govorijo o 45 minutah (ne samo za endorfin). Se pa ti nevrotransmiterji zagotovo pri gibanju sproščajo. Torej namesto cigarete (dopamin) in čokolade (serotonin) je to druga opcija 🙂
In takasem, to ta zadnje ni bilo iz Wikepedie 😀

Če pogledamo naše divjevodaše, (Kavzer, Savšek…), ki se naj bi ukvarjali z ekstremnim športom… veš, da ni prav nič nevarno in da so poškodbe pri njih precej redke? Recimo jaz se na kajaku na divjih vodah še nisem nikoli poškodovala, kaka modrica že,ampak to ni nič :). Veliko športov je bolj nevarnih.
Verjetno boš presenečena, če omenim, da je recimo športno plezanje tudi izredno varen šport, kjer so poškodbe zelo redke.

Meni so ekstremisti tisti, ki kadijo, ker mi je to res nekaj ekstremnega, kar ne bi počela ali pa recimo tisti, ki so vsak pijani ali pa tisti, ki že zjutraj pijejo alkohol… to so mi res ekstremni :).

Hm,
ja, naj bi bilo dvigovanje uteži tudi varnejše od cestnega kolesarstva (čeprav oboje naj ne bi spadalo pod ekstremne športe).
Ne vem, zanimivo bi bilo kako analizo videti, kje je največ poškodb. Sigurno so bile že kake narejene, vsaj za kako državo, če ne za SLo.
Verjetno so pri kriterijih nevarnosti upoštevali neko objektivno, pričakovano nevarnost. In adrenalin, jasno :), to pa spada sem noter.
Res pa je, da je lahko nevarno vse, česar se lotiš tako, malo po šalabajzarsko 🙂

Na žalost recimo zavarovalnice ne naredijo nobenih raziskav kaj je res nevarno in kaj ni in kje je največ poškodb in kje najmanj. Kar na oko rečejo to je ekstremno in zaračunajo premijo. In potem notri padejo dejavnosti, kjer so poškodbe izjemno redke. Preprosto zato, ker se je nekomu zdelo ekstremno.
Nekdo se boji višine in mu je športno plezanje ekstrem, v resnici je pa to šport primeren tudi za male otroke in je v njem zelo malo poškodb. Samo on, ki se boji višine, ga ima za ekstremnega. Neplavalcu pa bodo vsi vodni športi ekstremni.

Eh, saj cilj zavarovlanic ni saniranje poškodb oz izplačilo takšnih in drugačnih nadomestil, pač pa rokovanje s čim večjim šteilom različnih zavarovancev/zavarovanj s čim višjo vsoto sklenjenih zavarovalnih premij. Delajo raziskave, zelo, zelo analitsko podrobne toda nikar verjeti, da jim je mar za zavarovanca ai vrste poškodb…to ni v skladu z njihovo finančno politiko le z marketinško D

Ampak pijancev, kadilcev, ljudi, ki jedo pretežno junk food, pijejo sladkane pijače… teh je ogromno pa jim ne zasolijo premij.
Športnim ljudem pa bi zaračunali po dvojne, trojen premije, češ kajak je ekstremen šport, gorsko kolesarstvo tudi in tako naprej. Čeprav imajo športni ljudje dosti manj bolezni kot nešportni. Verjetno res več kak zlom, ampak bolezni pa manj in to dosti manj kot en, ki bivakira v mcdonaladsu.

Nobeden te ne sili, da se dodatno zavaruješ. Gre za svobodno izbiro. Zaenkrat. Obvezno zdravstveno zavarovanje je pa po zakonu obvezno in verjetno res ni pošteno, da vsi plačujemo enako. Ampak kako boš kontroliral, kako “zdravo” nekdo živi in kakšno premijo mu boš zaračunal? Verjemi, da razmišljajo o tem. Ena opcija je verjetno, da zavarovanja ukinejo in boš vsako storitev plačala. Ampak nisem siguren, da si tega želim. Pa nisem praktično nič pri zdravniku, v bolnici pa sem bil verjetno 2x v življenju.