Hči ”nosečka” konstantno odbija mojo pomoč

Moja 22 letnica ima še samo dobre tri mesece do poroda, ki se ga mimogrede sama že zelo veselim. S fantom že dve leti živita na svojem. Sta zelo samostojna, ko hčero pokličem in povprašam, če rabi pomoč vedno reče ne, ter da imata zaenkrat še čisto vse pod kontrolo.
Zmotilo pa me je predvsem to, da ko sem bila včeraj popoldan po službi pri njima na obisku ni bila hčera do mene nič kaj prijazna. Nesla sem jima nekaj na pol pripravljene hrane, da jima naslednji teden ne bo treba kuhat, pa ji že to ni bilo prav. Tudi oblačila, ki sem jih prinesla za dojenčico, ji niso bila všeč. Rekla mi je, da se najina okusa čisto razlikujeta in da naj jo ”po moje” oblačim le takrat, ko bo mala pri meni na počitnicah ali v varstvu. To me je od vsega tega še najbolj prizadelo, saj jima hočem stvari samo olajšati, da bosta imela manj stroškov.
Morda jo dajejo hormoni, in je zato takšna do mene. Upam, da bo s prihodom dojenčiče situacija drugačna, vsaj tolažim se.
Ko takole malce negativno razmišljam se bojim, da dojenčice še videti ne bom smela, kadar bom želela.

Ja, še malo teži in se vsiljuj. Si na dobri poti.

Hči ima čisto prav. Saj si bila tudi ti noseča, menda boš razumela?? Če pravi, da ima vse pod kontrolo, potem bod vesela, da imaš pri 22 zelo samostojno hči.

Mati je vsiljiva, hči pa nevzgojena.

Zadnji stavek je pa tko provokatorski, nooo

vzgojila si nehvaležnico… s takšnim komentarjem glede oblačil – sramotno – nikogar ne poznam,da bi bil za podarjena oblačilca tako nehvaležen. Enako tudi glede hrane… ne bi rekla, če bi jima prinesla nekaj kar ne marata po okusu – to mislim da nisi… tako,da ne razumem te nehvaležnosti.

Če hočeš pomagat, ponudi hčerki, da izbere oblačila in jih plačaj.

tvoja hči je odrasla, ne potrebuje te več. Vsaj zaenkrat. Lepo je, da si blizu in ponudiš svojo pomoč, ko jo bodo rabili. Zavedati se pa moraš, da ti si svoje delo opravila, tvoja hči pa bi rada opravila svoje. Imaš neznansko srečo, da je hči samostojna in da želita s partnerjem sama poskrbeti za otroka. Nekateri rodijo otroke, stari starši pa še vedno služijo kot denarnice in varstvo v pripravljenosti 24/7.
Seveda so hormoni, verjetno gre sama sebi na živce, kaj šele, da hodiš k njej in ji nosiš stvari, ki jih ne želi. Verjamem, da bi rada tudi sama malo podoživela trenutke, ko si pričakovala dojenčka in bi rada izbirala oblekice in kaj kupila. Ampak sedaj je to njihov otrok, oni izbirajo. Če res želiš kaj prispevati, se ponudi kasneje, ko bo tečno obdobje visoke nosečnosti mimo, da gresta s hčerko skupaj po nakupih in skupaj izbereta to, kar bo njej všeč.
Ne kuhaj ji obrokov, ne sili se s pospravljanjem po njenem stanovanju, ne kupuj po lastni izbiri…. povej pa, da si na voljo in naj ti povejo, kadarkoli te bodo rabili. Ti uživaj svoje življenje, posveti se sebi, partnerju, končno imaš čas….

Hormoni dajejo tebe, očitno še bolj kot tvojo hčer. Odrasla je, samostojna je, pusti ji dihati. Najbrž res ne boš mogla videvati vnukinje, kadar boš želela; najbrž nimam samo jaz občutka, da bo to “non-stop”.

Osnovno pravilo pomoci je, pomagaj, ce te kdo prosi oz se strinja. Tvoja hci zaenkeat noce pomoci. Je ocitno ne rabi. Spostuj to in ji daj mir.

joj…zenska….dojemi,da bo mama ona ne ti
še nisi dojela da je samostojna????
ne nosi ji hrane niti oblačil za otroka.
seveda da ima svoj okus kot njena mama pri 50 letih.
če bo kaj rabila bo ze povedala se ti ne zdi????

aha, provokacija da se kar kadi.:))

Na svojem je s tipom? A sta v najemu? Očitno ni nič študirala, služba bolj zanič. Je tip paketar? Ne poznam 22-letnika, ki bil na svojem s svojim zaslužkom. Edino če je vse podarjeno ali pa je tip veliko starejši in je paketar z dobro službo. Daj ne trobezljaj.

Ni nujno, da je provokacija, saj na splošno kar precej mladih moti, da se starši vtikajo v njihova življenja. Pot v pekel je včasih tlakovana z najboljšimi nameni. Mladi si očitno želijo samostojnosti in jim to pomeni več kot skuhana kosila in oblačila za dojenčka. Okuse imamo pa tudi različne.

Težava je v tem, da vsiljuješ svoje a niti ne vprašaš kaj šele da slišiš povedano (recimo s to hrano ki si jima jo prinesla)
Kar se tiče okusa za oblačila pa nimaš kaj.
Samo ne vsiljuj svojega, tudi kasneje okoli dojenčka. Lahko ji svetuješ a ne vsiljuješ.

Midve z mamo sva zmenjeni, da mi v naprej pove, kaj bi ona nam dala od hrane, da se organiziramo.
Skrbimo sami zase, nabavim vse, kar potrebujemo, imamo majhno skrinjo in potem uleti mama z goro neke hrane, ki je enostavno ne moremo pojest. In potem sno se stalno kregali.
Zdaj ona lepo pove, da bo imela to in to, jaz vkalkuliram v nas jedilnik v naprej in ne nakupim toliko hrane, kot bi jo sicer. Volk sit in koza cela.

Oblacila pa… Ne vem, kaj naj ti recem. Vprasaj jo, kaksna oblacila so ji vsec, kaj bi ti lahko kupila vnukinji. Lepo povej, da si zelis nekaj kupiti in naj ti svetuje kaj.

vzgojila si nehvaležnico… s takšnim komentarjem glede oblačil – sramotno – nikogar ne poznam,da bi bil za podarjena oblačilca tako nehvaležen. Enako tudi glede hrane… ne bi rekla, če bi jima prinesla nekaj kar ne marata po okusu – to mislim da nisi… tako,da ne razumem te nehvaležnosti.
[/quote]

Zakaj bi pa morala biti brezmejno hvaležna za nekaj, česar ni želela?

Midve z mamo sva zmenjeni, da mi v naprej pove, kaj bi ona nam dala od hrane, da se organiziramo.
Skrbimo sami zase, nabavim vse, kar potrebujemo, imamo majhno skrinjo in potem uleti mama z goro neke hrane, ki je enostavno ne moremo pojest. In potem sno se stalno kregali.
Zdaj ona lepo pove, da bo imela to in to, jaz vkalkuliram v nas jedilnik v naprej in ne nakupim toliko hrane, kot bi jo sicer. Volk sit in koza cela.

Oblacila pa… Ne vem, kaj naj ti recem. Vprasaj jo, kaksna oblacila so ji vsec, kaj bi ti lahko kupila vnukinji. Lepo povej, da si zelis nekaj kupiti in naj ti svetuje kaj.
[/quote]

To s hrano zna biti res tečno. Imaš nakupljeno nekaj, kar se ti je zaluštalo, po možnosti hitro pokvarljiva živila. In potem uleti nekdo z nečim popolnoma drugim, za kar po možnosti nimaš niti prostora, kam shranit. Ostane ti, da hrano odkloniš in si apriori nehvaležen ali pa del hrane enostavno vržeš stran oz. se ti na koncu pokvari.

Hči ti je večkrat lepo povedala, da ima VSE pod kontrolo. Torej, ne rabi nobene tvoje pomoči. Ti bi morala to upoštevati, in ne kar naprej vsiljevati neke stvari.
Upoštevaj hčerine besede!! Tako bo vse v redu. Kadar te bo potrebovala, pa daj vse od sebe. Sedaj se ukvarjaj s svojimi hobiji, ker, kadar boš za varuško, tega ne boš več mogla početi.

Pa hčerka še 3 mesece ne bo rodila… ene do zadnjega delajo. Nič hudega ji ni.

Že zdaj nosiš hrano, oblekice,… po moje se hčer boji, da boš tudi vnoka vzgajala po svoje oz. se vtikala v kako in kaj.

Lepo da ponudiš pomoč. Mirno počakaj, da te sedaj prosijo za njo. Mogoče te niti ne bodo takoj ampak rabili čez mesec, dva. Na obisk pa gotovo lahko greš, samo ne prevečkrat, da res ne boš v napoto.

Če vidiš, da te hči ni vesela… ji daj prostor in čas. Sedaj je prišel njen čas da zablesti, ti si pa sedaj na stranskem tiru. Ukvarjaj se z stvarmi, ki te veselijo.

Morda gre res za provokacijo. Ampak vseeno. Ti si še vedno misliš, da imaš majhno punčko, ki jo je treba malo pocrkljati. Glej, hčerka je noseča, verjetno se dobro počuti in zakaj ji bi morala nositi že na pol pripravljeno hrano? Naj si mlada dva kuhata sama, kar si želita. Mladi imajo radi drugačno hrano kakor mi. Prav tako glede oblačil: naj si kupijo sami, kar si želijo. Mene moti samo to, da je hčerka neprijazna.
Ne bodi preveč vsiljiva. Če te bodo potrebovali, te bodo že prosili. Verjetno takrat, ko bo otročiček na svetu, če ne pa takrat, ko bodo potrebovali varstvo. Takrat bo stara mama prišla še kako prav.

Zoprna si.

Ojooooj … sem že sama babi, pa se zelo dobro spominjam moje tašče, ki je bila sicer zelo prijazna in nisva bili nikoli skregani, ampak tole s hrano je pa tudi meni dvignilo živec. Živeli smo pač v mansardi in ko sem prišla iz službe, je stala na vratih s piskrom, češ da je skuhala tudi za nas. Pa sem ji lepo povedala enkrat, pa dvakrat, pa trikrat, da imam kuhinjo zato, da kuham sama, in da ji ni treba kuhati še za nas, pa nič. Potem pa pač hrane nisem vzela, ker sem ji povedala, da sem že zvečer pripravila in da nimam s tem kaj počet. Ene parkrat je še poskusila, potem pa je pogruntala, da bo hrano metala stran in je odnehala.
Kar se pa tiče oblačil, jaz že za hči nisem kupovala nobenih oblačil sama že v OŠ, ker sem ugotovila, da ima čisto drugačen okus. Potem v srednji je šla pa sama v šoping.
Tudi sedaj za vnučko ne kupujem oblačil kar na pamet, ampak jo itak prej vprašam, kaj takega potrebuje ali pa kupim kakšen bon ali dam denar, pa naj sami kupujejo, kar potrebujejo.
Zakaj mislite, da se morate kar naprej in na vseh področjih vtikati v svoje otroke, ki so samostojni? In zakaj mislite, da morate hoditi kar naprej na obisk? Ker to je potem za znort, če je kar naprej ena tašča na obisku, dajte mladim dihat, no.

malo čudna so ta tvoja vprašanja glede na to da si svoji hčerki dajala denar za otroka.sama si bila ista.
če si ji nabavlala že ni bila samostojna.

Ona je bolj za hiphop športni stil, ti pa klasično elegantni al kaj? Kaj imaš sploh za razpravljat o okusu pri oblekicah za dojenčke?? Rabi bodije, žabice in pajacke, kakšno jopco in nogavičke, barve so itak klasika. Kuhanje pa prišparaj za potem, ko bo dojenec zunaj, zdrava nosečnica si lahko kuha lih tako kot nenosečnica.

to glede oblačil sploh ni res…. starim mamam so všeč roza pocukrane stvari, marsikatera mlada mama pa sploh roza barve ne mara, oziroma vsaj ne želi otroka že na začetku oblačiti samo v roza…. Tudi moda za novorojenčke se spreminja in niso vsi bodiji in žabice enake.
meni je teta enkrat iz amerike prinesla rumen bodi z modrimi vrtnicami za fantka. Pa zraven ista kapa in copatki. Sem se lepo zahvalila, otroku pa nikoli oblekla, ker so se mi rože zdele za fantka neprimerne, pa tudi kvaliteta je bila tipična kitajska za dva dolarja… Pač nimamo istega okusa.