Večkrat sem že slišala za tega avtorja. Običajno ga pohvalijo. S čim velja začeti?

Morda takole:
1. Sputnik, ker je najkrajša, da sploh vidiš, ali ti ustreza
2. Norveški gozd
3. Kafka na obali

V angleščini nemara še The Wind-Up Bird Chronicle, ki je dokaj huda, ne ravno izjemna, a se nekaterih okrutnosti – v rahli grozi – spominjam še danes.

Murakamijeva ciljna publika je po mojem najstniška, recimo kakšen britvičarski emo, če se lahko malo pohecam, in ubrana dokaj na eno in isto vižo. Ampak pri kom pa ni, a ne. Spodobno branje.

Upam, da ti bo kakšen ljubitelj svetoval bolje.

Dovolj je ena sama, na primer Norveški gozd. So precej na isto vižo. Če te zanima japonska književnost je še mnogo drugih zanimivejših avtorjev.

Prebrala sem le eno njegovo delo, in sicer Ljubi moj sputnik.
Moram priznati, da mi je bila zelo všeč, ker avtor vmes dopušča, da lahko bralec svobodno interpretira delo. Všeč so mi knjige z eksistencialnimi vprašanji.

Se strinjam s Torom in zicledrom. pri Murakamiju je to res hecno, kako ti lahko ena knjiga všeč, potem ti pa kar ni več, da bi ga bral … Poznam še kar nekaj ljudi, ki so takšnega mnenja.

Evo, še ena z ‘enomurakamijevskim’ sindromom. Norveški gozd me je navdušil, ampak po tistem nisem prebrala ničesar več. Očitno me muči bojazen, da bi utegnila v vseh knjigah naleteti na preigravanje enakih vzorcev, kar bi nato za nazaj razvrednotilo še prvo. Če dobro pomislim, se mi to redno dogaja tudi pri drugih pisateljih, ki me navdušijo.

prednost norveškega gozda je po mojem mnenju neposredni prevod iz japonščine v slovenščino. neizmerno sem uživala, še danes se živo spomnjam vzdušja ob knjigi, vsebina pa že bledi…

glej no, ravno o tem sem pred več tedni spraševala nekje drugje, ko sem pripravljala knjige za darila, pa mi je prevajalec priporočil tako Kafko na obali kot Norveški gozd; nazadnje sem obe knjigi kupila tudi sebi, brati pa še nisem začela, zato hvala za namig – Norveški gozd bo na vrsti prvi.