Najdi forum

GSM za otroke

Hčerka, stara 6 let, je med počitnicami dopoldan pri babici in me kdaj pokliče. Mislila sem jih kupiti kakšen preprost gsm…. poceni varianta… in da bi imel tudi kakšne igrice gor…. Ker sem čist out s trenutno ponudbo bo vsak nasvet dobrodošel. Sim pa sem mislila kupiti kar pri tušu, ker je najbolj ugoden.

kup ji fon od hello shity, bo zažigal k pr norcih

¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨¨ ·uʍop əpısdn əɥʇ Obožujem rdečo zvezdo, pijem Heineken. Iä! Iä! Cthulhu fhtagn! Gosturnca u solat še ni konc sveta.

Podpis pod Gunnarja!:)

Brez zamere, toda 6 letni otrok še pa res ne potrebuje gsm aparata. Moje mnenje pač; ti pa naredi po svoje. Sicer pa imaš na voljo kar nekaj poceni variant teh fonov.

Otroku mobitel?

Hmmm… jaz ob tem pomislim na sevanje, katerega vpliv na možgane se kopiči…

Naša 7-letnica ima hello kitty.
Rok, nekaterim otrokom GSM pride neverjetno prav in bi bilo njim in staršem brez njega zelo težko.

Vem. Samo se vseeno da brez.
Tudi meni bi prišel prav veliko večkrat, kot ga dejansko uporabim – pa se raje nazaj držim.

Pač me je strah za otroke. Precej strokovnih člankov sem prebral na to temo, pa so ugotovitve sporne – in nikdar si ne bi odpustil, če bi nekoč otrok ležal na onkologiji in možen vzrok bi bil uporaba mobitela v otroških letih, ko se možgani razvijajo in so zelo občutljivi na sevanja.

Vem. Samo se vseeno da brez.
Tudi meni bi prišel prav veliko večkrat, kot ga dejansko uporabim – pa se raje nazaj držim.

Pač me je strah za otroke. Precej strokovnih člankov sem prebral na to temo, pa so ugotovitve sporne – in nikdar si ne bi odpustil, če bi nekoč otrok ležal na onkologiji in možen vzrok bi bil uporaba mobitela v otroških letih, ko se možgani razvijajo in so zelo občutljivi na sevanja.[/quote]

Eni se ne moremo nazaj držat. Zaradi posebnih razlogov se z deklico večkrat slišiva tudi med poukom, torej v dopoldanskem času. Brez teh posvetovanj, bi bilo zelo težko.

moj punčka je stara 5 let in že razmišljam o nakupu mobitela… živimo namreč ločeno in večino časa ko je pri očetu ne vem niti kje je niti kaj se z njo dogaja – tudi po več dni… ni prijetno ne meni ne njej in zato bo potrebno kupiti en hello kitty 🙂

Pred dobrimi 10 leti je še večina odraslih zmogla funkcionirat brez prenosnih telefonov. Zdaj pa že šest, sedemletniki ne morejo več brez … (če sploh ne omenjam, koliko nas je odraslo tud brez stacionarnih telefonov, no ja, so bli drugi časi, pa vseeno).

Naša ga je dobila za 6 rojstni dan (in ni Hello Kitty 🙂 ), ampak en Sony Ericsson. Uporabljamo Mobi kartice…

Sicer ga nekaj nujno ne potrebuje, ampak se v bistvu navaja na uporabo telefona, telefonski bonton itd. V treh tednih je zapravila 5€, tako da strošek ni tako velik, je pa res, da ga je prvi teden imela vedno s sabo, zdaj pa že ne več. Igračka pač… V prvem razredu ga itak ne bo dosti uporabljala, kasneje pa že, pa naj se navadi in nauči.

Pri 6 letih otroku telefon v roke…eni pa niste normalni..

Res je malo zgodaj za telefon. Želja sicer verjetno je, nekaj časa otroka sicer ima da ima telefon s seboj, potem pa ga mine. Poraba 5 e ni tako majhna za 3 tedne. Vsaj meni se ne zdi. Kaj pa če imaš npr. 4 /pa vsak porabi recimo 7 e na mesec do 10 leta. Kakšna bo tolranca pri 15 letu??? Samo razmišljanje.
Če pa gre za posebne potrebe kot nadzor določenih bolezni ipd. pa je seveda to posebej dobrodošlo. Otrok je tako po eni strani bolj sproščen. Prav zdaj imam namreč izkušnjo z otrokom ki je diabetik in se dogovarja glede doziranja inzulina ipd. z starši. No meni je tako vsekakor lažje, otrok pa se počuti bolje, bolj samostojno kar se tiče sebe. Tukaj se mi zdi zadeva prima. Da se otrok počasi uči osvojiti vse – eventuelno kar se tiče posebnih potreb in telefona.
Če pa so otroci pri očetu posebej, pri babici ipd. pa vedno lahko pokličemo na njihove telefone, ali pa otroci pokličejo z njihovih telefonov. Včasih je potrebno, da se starši soočimo s tem, da ne vemo kje je otrok vsak trenutek. Kako pa je na taborih, CŠOD, v šoli v naravi. Saj takrat tudi nekdo skrbi za otroke pa ne vemo kje so vsak trenutek. Otroci niso naša lastnina, so bitja ki jim pomagamo zaživeti in ne delamo jih v naše odvisneže. Mi odrasli pa si poiščimo način za samostojno preživetje brez tega da imamo potrebo po kontroli kje so otroci.
Če so z očetom/ali mamo, če je opravilno sposoben (ni odvisnež, nasilnež ipd. …) mislim da smo lahko toliko fer da zaupamo, da bo z otrokom vse ok.

Sem pa tudi jaz odrasla brez telefona, včasih ga pustim doma in se počutim neizmerno srečna.
Osvobojena tega, da sem na dosegu.

Najslajši sadež je prepovedan ali pa nedosegljiv sadež. Dokler otrok nima lastnega mobija, si ga neizmerno želi in poizkuša na vse načine dobit maminega ali očkovega, ko enkrat dobi svojega, se največkrat tisti znajde v kotu med ostalimi igračami. Seveda je vsak človek svoje posebno bitje in ne morejo veljati vsi nasveti za vse. Je pa dejstvo, da marsikaka prepoved še bolj vzbudi željo in tako kdaj dosežemo ravno nasprotni učinek. Prepovej otroku Tv, pa bo šel k prijateljem in tam bulil vanj. Daj mu lasten mobi, pa niti ne bo porajtal, kje ga ima in kdaj ga je nazadnje rabil. Vsekakor pa je naloga staršev vseeno ta, da le usmerjamo razne odklone… in ga poizkušamo spraviti na tisto pot, katera se nam zdi prava. To slednje je pa seveda spet čist druga debata.

------------------------------------------------------------------------------------------- Na svetu so tri ( 3 ) vrste ljudi. Tisti, ki znajo šteti in tisti, ki ne znajo šteti

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close