Grenak priokus
Včeraj sem se znašla v družbi samih privatnikov. Uspešnih, iznajdljivih in premožnih. Ves čas se je vrtel pogovor o denarju. Včasih očitno, drugič manj, ampak nekje zadaj je vedno bil.
Šola in izobrazba jim ne pomeni nič (praviloma imajo poklicno ali osnovno šolo), učitelji so nekaj najbolj zateženega na svetu. Gledajo le na to, da jim otroci naredijo neko poklicno ali (mnogo bolj ambiciozni) srednjo šolo. Denar je njihov mali bog.
Iz te družbe sem prišla popolnoma izpraznjena. Meni je izobrazba vedno mnogo pomenila. Ne le papir, največ splošna izobrazba in širok spekter interesov. In bogati pogovori! Tukaj pa se je vse vrtelo le okoli denarja.
In po eni strani so srečni. Polne žepe imajo, jaz pa z visoko izobrazbo mnogo manj.
In naša družina je zgledala skoraj kot marsovska, ker težimo k temu, da bi otroka študirala in dosegla poklic, ki si ga želita. Če so pa še tista tri leta po OŠ samo izguba časa! 🙁
Tako pač je, žal. Ti ljudje niso nikoli kaj dali na šolo, denar so pa hoteli imeti in nekako so se morali znajti. V času, ko smo študirali, so oni študirali,kako na lahek način priti do denarja. Vrteli so se in se še vrtijo v družbi enakih, eden pove eno idejo, drugi drugo, in stvar gre tako naprej, malo si še dajejo delo eden drugemu, pa denar dela denar.
Verjamem, da si se slabo počutila. Kaj bi šele rekla, če bi se znašla v družbi samih visoko izobraženih ljudi, ki zasedajo visoke in družbeno ugledne položaje (razni direktorji bank itd.), pa je njihov pogovor prav tako prazen – denar in še enkrat denar, vmes pa malo o tem, kje in s kom bodo preživeli počitnice, pa kdaj bodo zamenjali tako rekoč nov avto. Tudi meni se je že zgodilo, da sem se počutila kot Marsovka.
Mi smo bili pred kratkim tudi v eni družbi, kjer so se bolj ali manj izobraženi pogovarjali izključno o jadrnicah. Kakšne imajo, za kakšne jih bodo zamenjali…in mi, ki sicer veljamo kar za premožne smo se med njimi počutili kot omejeni reveži. Ne mislim, da so reveži omejeni, temveč da smo se mi počutili in omejene in reveže, ker o vsem tem nismo imeli pojma.
Eh, po zgoraj povedanem spet lahko sklepamo, da ni vse crno in ni vse belo, pac pa da je vse zelo barvasto in odvisno od posameznika in njegove situacije.
Poznam nekaj razgledanih obrtnikov in nekaj tupih izobrazencev, vecina nas je pa kar nekje vmes.
ljudje imajo različne vrednote in zato se nikar ne čudi da so obrtniki takšni kot si jih imela priliko spoznati.včasih si družbe ne moremo izbirati takrat pač čakaš, da bo čimprej minilo. mi se družimo z ljudmi, ki imajo približno take vrednote kot mi in to je to.
v tolažbo naj ti bo da si ta vrsta ljudi, ki si jo spoznala obupno želi skočiti po družbeni lestvici navzgor in mislijo, da si to lahko kupijo z denarjem. toda prazna glava že od daleč pozvanja. nikoli ne bom pozabila bogatega gostilničarja, ki se je ustil pred mano, da hodijo k njemu v gostilno sami profesorji in zdravniki. kot, da je on zaradi tega kaj bolj pameten…
ljudje imajo različne vrednote in zato se nikar ne čudi da so obrtniki takšni kot si jih imela priliko spoznati.včasih si družbe ne moremo izbirati takrat pač čakaš, da bo čimprej minilo. mi se družimo z ljudmi, ki imajo približno take vrednote kot mi in to je to….
quote]
In bolj ko se imamo za pametne, bolj sigurno nabiramo svoje vrednote ob gledanju in komentiranju oslarij kot je npr. big brother, jokamo nad žalostno usodo fakultetnega izobraženca, se smilimo samemu sebi, neumni obrtniki pa v tem času služijo mastne peneze.
“so oni študirali,kako na lahek način priti do denarja”
Oprosti, ma to me je pa malo zbodlo. Veš, smo/so tudi obrtniki, ki so svoje zaslužili s trdim delom. Tudi taki, ki niso imeli možnosti ali sposobnosti študrati. In nikakor ne velja za vse obrtnike, da jim izobrazba nič ne pomeni. Očitno je m@l@ naletela na tako druščino, saj take ljudi najdemo povsod, med obrtniki in med izobraženci. Prosim, ne mečite vseh v en koš. Lahko koga prizadenete, saj sla po denarju in materialnih dobrinah nikakor nista stvar izobrazbe.
Saj ne rečem, da so samo obrtniki takšni. Sem pač pristala v družbi, kjer velja ta način razmišljanja. In zapeklo me je predvsem to, da izobrazba njim ne pomeni nič. In pogovor, ki sploh ni bil pogovor ampak samo (prikrito ali odkrito) razkazovanje denarja.
Boli me, da so vrednote padle tako daleč, ni pa moj namen rangiranje določenih slojev družbe. Nisem sociolog…
Zakaj jih nisi vprašala koliko davkov ne prijavijo, kam vse izvažajo itd? Jaz imam preprost kriterij ko si izbiram “neposlovno” družbo: imeti mora faks. To mi namreč garantira, da se bomo razumeli vsaj v osnovnih pojmih, kar v velini primerov pomeni, da nas osebni zaslužki ne zanimajo.
Na splošno pa moraš vedeti, da s takim sistemom, ki ga imamo, nebomo prilezli daleč oz. nebo trajalo kot ni trajal socializem. Za preživetje bo treba imeti kar nekaj šol, pa si to razlagaj kakor hočeš.
Tako kot pravi elaine: jaz pa nikoli ne zaidem v družbo,ki mi ne odgovarja.- Take so moje misli: denar lahko izgubiš čez noč, znanje, izobrazbo imaš pa do smrti in nihče ti je ne more vzeti!
In z izobrazbo preživiš v vsakem času, brez nje si pa vedno revež, čeprav imaš danes denar, jutri si namreč lahko brez njega!
LP
“In po eni strani so srečni. Polne žepe imajo, jaz pa z visoko izobrazbo mnogo manj.”
Tu gleda ven fovšija. Pa kaj potem, če imajo več denarja z manj izobrazbe kot ti? Tudi Bill Gates ga ima.
“In naša družina je zgledala skoraj kot marsovska, ker težimo k temu, da bi otroka študirala in dosegla poklic, ki si ga želita. Če so pa še tista tri leta po OŠ samo izguba časa! :(“
Kaj bo, če si bo kateri od tvojih otrok zaželel poklica, ki ne zahteva trdega študija in diplome? Hm, razočaral bo mamo in očeta.
Forum je zaprt za komentiranje.