Grdi raček v laboda – novi odzivi
Se strinjam.
Točno to kar pišeš se najraje zgodi.
Največji frajeri, ki so mislili kaj so, so v zrelih letih ponavadi največje nule.
Podpis pod krivokljunko. Ne vem, čemu takšno psihiranje zaradi zbadanja v otroštvu in najstniških let s strani ljudi, ki so takrat bili še otroci ali nedorasli mladostniki. Ti mladostniki so danes (večinoma) odrasli, spremenili so okus za ženske ali pa so svojim letom in možnostim primerno zrealizirali kriterije. Zbadanih deklic v razredih je bilo vsaj tričetrt (pa tudi dečkov), dežurnih razrednih lepotic pa samo peščica.
Zgodbe o nekdanjih neopaznih rjavolasih kodrolaskah z očali, ki so se pobarvale na svetlo in začele likati lase, nositi leče ter se je zaradi tega njihovo življenje spremenilo na boljše, pa so preveč klišejske in pravljične za kakšno resno obravnavo.[/quote]
Daj, ne seri!
Razvajeni samovšečni pamži so se spremenili ja, v trebuharje, pleškote itd Sedaj, pa bi se prav ti vrteli okrog svojih opozicij. Mladostnih, vitkih in privlačnih deklet, žensk svoje generacije, ki jih v tistih občutljivih letih niti povohali niso, (ker so bile grde račke) sedaj pa bi se štulili od spredaj in od vzadaj!
Ne, lepota je daleč od samo pobarvanih las, pa leč..to je nula (le košček) proti celotni vizualni spremembi skladnosti, ki jo danes le redki premorejo.Na obletnicah se lep vidi, KAKO kdo živi- tako, kot izgleda!
Pn.Razlika je ali so v občutljvih letih nekoga zbadali 5x na leto, ali pa vsak dan, vse dni v letu, vsa leta OŠ!. In to velika. Zelo velika.[/quote]
No, torej problem le v glavnem izhaja iz družine, ne iz šole. Tisto, kar pa se je dogajalo v šoli in drugod, pa je posledica slabe samopodobe, ki je nastala zaradi vzgoje, odnosa v primarni družini. Zdaj bo treba delat na sebi, kar je bilo je bilo, tega več spremenit ne moreš.
Zaradi česa pa so tebe dražili? Seveda se lahko nekdo počuti izločenega tudi zaradi draženja okrog las. Odvisno od njegove samopodobe.
Vse idilično, vse super, a ne?
Pa je res bilo tako?
Močno dvomim. Razen, če si res hodila v neko super šolo. Pri nas je bilo vse drugače.
Otroci revnih staršev so bili zasmehovani, socialne delavke pojma nimam kaj so počele, psihologinje še manj. Odličnjaki pa so res morali pomagat slabšim sošolcem pri učenju. Ampak isti odličnjaki, ki so pomaglai, so bili ponavadi zasmehovani kot piflarji. V bistvu so bili tam zato, da so jih izkoriščali.
Najbolje so skoz prišli povprečneži. Slabi so nastradali, ker so jih označili za neumne, slabe, odličnjaki pa tudi, ker so jih imeli za piflarje in so morali pomagati vsem tudi tistim, ki so jih zasmehovali s piflraji.
Jaz ne vem, v kakšne osnovne šole ste to hodili, mi smo si v vsem pomagali. Učitelji(ce) so nas vzgajali po preteklem pionirsko komunističnem sistemu, da moramo skupaj držati, posmehovanje, tožarjenje, ljubosumno skrivanje domačih nalog niso bile nobene vrednote, tudi pomoč kot taka ni bila neko herojstvo, ker je bilo to samoumevno. Spomnim, se , ko je en zašpecal sošolca, da je na šolskem avtobusu delal domačo nalogo, kako je postopila učiteljica, nikoli več mu ni prišlo to na pamet. Seveda so nekateri v svoji zlobi koga šikanirali, ampak trenutno in predvsem, če je bil tudi značajsko/karakterno zoprn. Osnovna šola (vrtec) ti je prva socializacija, če nimaš ravno veliko bratov/sester, sčasoma se izpiliš ali pa padeš ven, in če padeš ven, ni kriva samo okolica, ali pač? Res ne razumem… Ali ste imeli tako nepsosobne učiteljice, nas so razsedli, presedli, da smo si hočeš nočeš pomagali in radi smo si pomagali, in to vzajemno, jeseni smo hodili po okoliških goricah na trgatve, pomagat na kmetije in čisto vsak se je lahko izkazal po svoje, res je, da se je ta praksa že opuščala, ampak da bi se vsi spravili na enega, mi je popolnoma tuje… v srednji šoli isto, tam smo pa že toliko odrasli, da se ni nihče norčeval, če je kdo imel aparat za zobe ali očala, itak jih je vsak teden nekdo dobil na novo ccccccc
Aja še tole, a si ti hodila k psihiatru, ki je tudi psihoterapevt ali si to kar na hitro nekaj napisala… Kaj je tu od zadaj? Odpiranje takih tem z “nerešljivimi” problemi…??[/quote]
Jaz ne vem, v kakšne osnovne šole ste to hodili, mi smo si v vsem pomagali. Učitelji(ce) so nas vzgajali po preteklem pionirsko komunističnem sistemu, da moramo skupaj držati, posmehovanje, tožarjenje, ljubosumno skrivanje domačih nalog niso bile nobene vrednote, tudi pomoč kot taka ni bila neko herojstvo, ker je bilo to samoumevno. Spomnim, se , ko je en zašpecal sošolca, da je na šolskem avtobusu delal domačo nalogo, kako je postopila učiteljica, nikoli več mu ni prišlo to na pamet. Seveda so nekateri v svoji zlobi koga šikanirali, ampak trenutno in predvsem, če je bil tudi značajsko/karakterno zoprn. Osnovna šola (vrtec) ti je prva socializacija, če nimaš ravno veliko bratov/sester, sčasoma se izpiliš ali pa padeš ven, in če padeš ven, ni kriva samo okolica, ali pač? Res ne razumem… Ali ste imeli tako nepsosobne učiteljice, nas so razsedli, presedli, da smo si hočeš nočeš pomagali in radi smo si pomagali, in to vzajemno, jeseni smo hodili po okoliških goricah na trgatve, pomagat na kmetije in čisto vsak se je lahko izkazal po svoje, res je, da se je ta praksa že opuščala, ampak da bi se vsi spravili na enega, mi je popolnoma tuje… v srednji šoli isto, tam smo pa že toliko odrasli, da se ni nihče norčeval, če je kdo imel aparat za zobe ali očala, itak jih je vsak teden nekdo dobil na novo ccccccc
Aja še tole, a si ti hodila k psihiatru, ki je tudi psihoterapevt ali si to kar na hitro nekaj napisala… Kaj je tu od zadaj? Odpiranje takih tem z “nerešljivimi” problemi…??[/quote]
No, jaz imam tudi izkušnje podobne tvojim. Vem pa tudi iz prve roke, da je danes situacija marsikje drugačna. Morda celo po večini in da je problem dobiti celo zvezke za prepisat, če si bolan. V marsikateri šoli pa celo vzpodbujajo tekmovalnost, tako rekoč brez izbire sredstev za doseganje ciljev.
Težava je nekje drugje in zdi se mi, da je večina ne razume. Slaba samopodoba prihaja izključno iz družine in tega, kakšen odnos imajo starši z nami. Kdor pride pri z zelo slabo podobo v šolo, se bo tam počutil ogroženega, prestrašenega in izločenega, še preden se bo sploh kaj konkretnega zgodilo s strani drugih otrok. Tak otrok se težko vključi v družbo in se pomeša med ostale. Če pa se že pomeša, ima drugačna prepričanja, se drugače obnaša, je bolj občutljiv. Drugi otroci seveda to takoj opazijo in za tekmovalnost med sabo, to otroci takoj izkoristijo, saj otrok še ne ve, kaj je prav in kako se bo drugi ob tem počutil. Verjetno tudi tu obstajajo izjeme, ampak večina jih tega še ne zna. Tako se nekoga lahko hitro izloči in ko si enkrat na drugem bregu, po možnosti sam proti večini, se težko vrneš nazaj, pa če učitelji in psihologi še tako ukrepajo. Težava prihaja iz primarne družine, v šoli se težave samo nadaljujejo, ker se otrok pač prvič vključi v socialno okolje, na katerega ni pripravljen.
Boom in Katenjka, ne vem kam ste vidva hodila v šole ali pa sta toliko starejša od mene (malček čez 30 jih imam).
Ampak pri nas učiteljice niso reševale problemov otrok. Res je sicer, da nismo marali nekaterih otrok, ker so bili ti zlobni, ampak pogosto se je šikaniralo tudi tiste, tihe otroke, ki so bili plahi, sramežljivi, ne preveč lepi. Ti se niso znali potegniti zase, nikomur niso upali povedat kaj se dogaja. Učitelji nikoli niso opazili, da je kaj narobe.
V trgatve nismo hodili, kmetje so veljali za nekaj manjvrednega, smo mpa redno obiskovali razne komunistične objekte, recimo rojstno hišo tega in tega komunističnega veljaka. Če se je zakoga izkazalo, da hodi k verouku smo se mu smejali (ja, priznam, da sem bil tepec).
V SŠ pa je kaj veljal tisti, ki je bil dobro oblečen, tisti, ki je hodil v tujino smučat in tako naprej.
Jaz se spomnim, da sem bil tak tepec, da se z določenimi nisem hotel družit samo zaradi tega, ker se drugi niso hoteli družit z njimi. NIsem vedel zakaj se jih šikanira, niso se mi zdeli napačni, ampak, ker so se jim drugi smejali, jih zmerjali, smo bili eni res sicer tiho, ampak družili pa se nismo z njimi, ker smo se nekak bali, da bi bili tudi sami izločeni. Ja, teslo sem bil. Sploh, če pomislim, da je ponavadi šlo za otroke, ki so prihajali iz socialno problematičnih familij.
Se strinjam s krivokljunom in alekso.
Sicer pa to je naravna selekcija. Mevže že med otroci niso priljubljene, ker se ve, da ne bo nič iz njih. Otroci začutijo, da so eni otroci zgube in jim to jasno povedo. Pa kaj čmo? Iz tistih revčkov tako nastane nov socialni problem, psihotični bolnik ali kaj takega.
Opa, to so pa zastareli podatki oz predvidevanja!!! DOKAZANO je, da otrokovo samopodobo v največji meri obljikujejo VRSTNIKI!
Tako da…Marko …posodobi se!
LP[/quote]
Se ne strinjam s tem. Temelje samopodobe ti postavijo starši in če temelji niso dovolj trdni, bo podoba, ki jo postavijo vrstniki, zelo nestabilna. Po “tvoji” “novi” teorijii pa starš sploh nima nobene moči ali vloge okrog tega, kako se bo otrok oblikoval.
Odvisno pri kateri starosti se to zgodi in potem odvisno tudi od tega, kdo in kako ga potem vzgaja dalje.
Opa, to so pa zastareli podatki oz predvidevanja!!! DOKAZANO je, da otrokovo samopodobo v največji meri obljikujejo VRSTNIKI!
Tako da…Marko …posodobi se!
LP[/quote]
Se ne strinjam s tem. Temelje samopodobe ti postavijo starši in če temelji niso dovolj trdni, bo podoba, ki jo postavijo vrstniki, zelo nestabilna. Po “tvoji” “novi” teorijii pa starš sploh nima nobene moči ali vloge okrog tega, kako se bo otrok oblikoval.[/quote]
To sploh nima veze s čim se ti strinjaš! Še 1x posodbi se- literature na to temo je na tone. In niti slučajno se mi ne da iti s teboj in tvojo kratkovidnostjo (zastarelostjo) v diskusijo! Še enkrat: VRSTNIKI ne STARŠI.
Čao.
Tudi ne vzgoja je vzgoja 😉
Ne moreš tega izključit, otrok rase v nekem okolju in oblikuje lastne misli v njem, kakšno je to okolje, kdo ga ustvarja, ali so prisotni biološki starši ali krušni je čisto nepomembno.Veze ima samo, če se ti strinjaš? A ne? :/
Lahko da imaš neko izobrazbo, tisto druga kar ti je dano, položeno v zibelko pa sigurno nimaš in temu se reče razumevanje.
Šola ne da pameti….. 😉 :))
Draga moja… daj še ti malo posodobi literaturo ali pa odpri oči in poglej okoli sebe. Otrok se oblikuje v prvih letih svojega življenja in če dajo starši otroku dobro popotnico, ga bodo vrstniki le niansirali, ker bo verjel vase, ker bo imel svoje vrednote in bo znal presoditi (primirno svojim letom seveda), Torej ja, vrstniki imajo vpliv, a le v tej meri koliko neoblikovan je otrok s strani staršev. Primarno vlogo pa seveda odigrajo odgovorni starši v prvih letih otrokovega življenja. Je pa res, da nima vsak otrok te sreče.
Ti si tako hud(a), da sploh ne vem, če bi si upal v diskusijo s tabo. ;)[/quote]Saj imaš odvetnika lol…. 😀 :D[/quote]
Pa bi ti bil kos diskusiji, ki je sploh ni? 🙂
Draga moja… daj še ti malo posodobi literaturo ali pa odpri oči in poglej okoli sebe. Otrok se oblikuje v prvih letih svojega življenja in če dajo starši otroku dobro popotnico, ga bodo vrstniki le niansirali, ker bo verjel vase, ker bo imel svoje vrednote in bo znal presoditi (primirno svojim letom seveda), Torej ja, vrstniki imajo vpliv, a le v tej meri koliko neoblikovan je otrok s strani staršev. Primarno vlogo pa seveda odigrajo odgovorni starši v prvih letih otrokovega življenja. Je pa res, da nima vsak otrok te sreče.[/quote]Vsak otrok ima to srečo 😉
Vsak pobere nekaj od staršev, ne nujno tisto kar si starši zanj želijo da bi. Tu se pogosto pojavljajo zmotna mišljenja, da starši kao vlivajo nekaj v otrokovo glavo…. :/
Starši le USTVARJAMO pogoje v katerih otrok izoblikuje LASTNE misli na osnovi katerih si kasneje sam izbira družbo vrstnikov! In v interakciji z njimi se potem oblikuje v neko osebnost. Kar je bistvena razlika od tistega, da ga vrstniki oblikujejo……
Marko a ti mogoče dvomiš v svojega odvetnika?….. :))))))))
Če ni diskusije sva itak zmagala….. 😉 😀 😀
Saj nam se gre tako ali tako samo za to kdo zmaga……ccccccccc
Forum je zaprt za komentiranje.