Grdi raček v laboda – novi odzivi
Mislim, da sta Labodka in Tudi labodka enostavno preveč občutljivi duši. Mislim, koga pa niso zafrkavali v OŠ? Prav vsakega. Nekoga zaradi očal, drugega zaradi debelosti (ali suhosti), tretjega zaradi narodnosti, četrtega zaradi malice itd. itd. To je pač del odraščanja. Zbadanje, postavljanje meja, pokončna drža. Prav vsak se je moral tega naučiti.
Zato se mi tudi zdi nesmiselno ubadanje z vprašanji, kaj narediti s taistimi ljudmi, ki so te nekoč zbadali. Ja, nič. Vsi ste odrasli v tem času, Vsak nosi svoj križ in neko zgodbo v ozadju.
Tudi labodka, me veseli, da se je oglasila še ena podobna. Sem takoj bolj vesela, ko vidim, da nekdo razume zadevo. Tisti, ki tega niso doživeli, ne razumejo, tisti trdijo, da smo eni preobčutljivi.
Matjazko, sorry, ampak res nisi dojel bistva. Nikjer sploh nisem omenjala, da me želi kdo v posteljo spravit.
No, da so eni bolj občutljivi, kot drugi, je resnica. A boš rekla, da nisi občutljiva? Vzrok za to je pa tudi znan pri vsakem posamezniku posebej. Ti ga poznaš. Veliko vzrokov za to, da smo v otrštvu bolj občutjivi na zbadljivke, je tudi v sami vzgoji in odnosa staršev do otroka. Če starš ni sposoben otroku pokazat (ne samo povedat), da so si ljudje različni in da počnejo različne (tudi slabe) stvari iz različnih vzrokov, otrok lahko dobi občutek, da je samo z njim nekaj narobe in potem s tem prepričanjem živi in nič ne naredi, da bi bilo drugače. Ok, lahko začneš z videzom, ampak ne pri tem končat naloge. 🙂
Ja, rado se zgodi, da imajo otroci v šoli za tarčo neko grdo račko ali račeka. Ponavadi je to kak otrok iz revnih razmer ali kaj takega. In rado se zgodi, da ta isti grdi raček postane labod.
In potem so obletnice valete, mature… in se sošolci sprašujejo od kod ta labod. Vsi sladki, vsi lepljivi, vsi bi se sukali okrog uspešnega, prijetnega laboda.
Mene so v šoli vedno žalili, da sem grda pa vedno sem morala na izletu sama sedet pa v šoli se tudi nihče ni želel zraven mene usesti, v glavnem na daleč so se me ogibali. Razen, če so rabili pomoč pri nalogah, takrat pa so prišli blizu.
Niti pod razno ne grem na srečanje, na obletnice. S takimi podleži ne želim imet opravkov.
Vem, da mi gre danes bolje kot marsikomu od sošolcev, ampak, nimam želje jih gledat, se družit z njimi.
Podpis pod krivokljunko. Ne vem, čemu takšno psihiranje zaradi zbadanja v otroštvu in najstniških let s strani ljudi, ki so takrat bili še otroci ali nedorasli mladostniki. Ti mladostniki so danes (večinoma) odrasli, spremenili so okus za ženske ali pa so svojim letom in možnostim primerno zrealizirali kriterije. Zbadanih deklic v razredih je bilo vsaj tričetrt (pa tudi dečkov), dežurnih razrednih lepotic pa samo peščica.
Zgodbe o nekdanjih neopaznih rjavolasih kodrolaskah z očali, ki so se pobarvale na svetlo in začele likati lase, nositi leče ter se je zaradi tega njihovo življenje spremenilo na boljše, pa so preveč klišejske in pravljične za kakšno resno obravnavo.
Eni niste živeli v realnem svetu. Stvari, ki sem jih jaz doživljala, niso bile ravno zbadanje, ampak vse kaj hujšega.
Toliko zaničevanja kot sem ga morala jaz požreti v šoli, doma, je pustilo travme tudi v odrasli dobi.
Travme zaradi tega, ker so se mi posmehovali, me poniževali, ker so mi dajali v nič, ker so mi dopovedovali, da sem ničvredna.
S pomočjo psihoterapije sem počasi to predelala, kolikor toliko.
Me pa vseeno niti malo ne mika srečat oseb, kakršne so pač nastale iz tistih malih zlobnih pošasti.
Če se vam to ni dogajalo, še ne pomeni, da se komu drugemu ni.
Če se je vam dogajalo pa vam ni pustilo posledic, še ne pomeni, da se komu drugemu ni.
Zavedajate pa se, da zaničevanje doma, zaničevanje v šoli, psihično nasilje, fizično nasilje, pusti posledice. Bodite srečni, da tega niste doživeli, namesto, da se spravljate in pljuvate po tistih, ki so to doživeli.
Če ste pa vse to doživeli pa bodite srečni, da vam je uspelo prebroditi brez psihoterapij.
In ne govorite na pamet, da je šlo za zbadanje, zaradi par zbadljivk v šoli odrasel pač ne hodi k psihiatru. Očitno je, da eni tudi v odrasli dobi niste opazili, da se je tu in tam našel kak zlorabljen otrok, zanemarjen ali kaj podbnega, potem pa so se še sošlci spravili nanj.
Sicer me boste popljuvali, češ, da sem ravno takšna kot tiste male zlobe iz preteklosti in da psihater ni nič pomagal, amapk vseeno.
3 zlobe, ki so me najbolj napadale in ki so v to povlekle še druge so danes na dnu. En totalno zapit. Druga dva pa oba po več otrok in žensko. En z žensko povsem zapit, nikoli hodil v službo, otroci pa ubogi reveži. Drugi pa isto še nikoli v službi, njegova ženska isto ne, otroci pa ubogi reveži, pa se pojavljajo v časopisih, če jim bi kdo pomagal.
Nekoč pa take zlobne pošasti, potem pa leni za delo, delanje otrok jim pa je šlo.
Tako, da ko pomislim na take, dojamem zakaj so bili že kot otroci zlobni. To so prinesli od doma. Žal pa so te grde vzorce nadaljevali naprej na svoje otroke. Z njimi so grdo delali, zato so bili v šoli zlobni in se delali ta največje frajerje. V resnici pa jih je v to vodila bolečina.
Podpis pod krivokljunko. Ne vem, čemu takšno psihiranje zaradi zbadanja v otroštvu in najstniških let s strani ljudi, ki so takrat bili še otroci ali nedorasli mladostniki. Ti mladostniki so danes (večinoma) odrasli, spremenili so okus za ženske ali pa so svojim letom in možnostim primerno zrealizirali kriterije. Zbadanih deklic v razredih je bilo vsaj tričetrt (pa tudi dečkov), dežurnih razrednih lepotic pa samo peščica.
Zgodbe o nekdanjih neopaznih rjavolasih kodrolaskah z očali, ki so se pobarvale na svetlo in začele likati lase, nositi leče ter se je zaradi tega njihovo življenje spremenilo na boljše, pa so preveč klišejske in pravljične za kakšno resno obravnavo.[/quote]
Daj, ne seri!
Razvajeni samovšečni pamži so se spremenili ja, v trebuharje, pleškote itd Sedaj, pa bi se prav ti vrteli okrog svojih opozicij. Mladostnih, vitkih in privlačnih deklet, žensk svoje generacije, ki jih v tistih občutljivih letih niti povohali niso, (ker so bile grde račke) sedaj pa bi se štulili od spredaj in od vzadaj!
Ne, lepota je daleč od samo pobarvanih las, pa leč..to je nula (le košček) proti celotni vizualni spremembi skladnosti, ki jo danes le redki premorejo.Na obletnicah se lep vidi, KAKO kdo živi- tako, kot izgleda!
Pn.Razlika je ali so v občutljvih letih nekoga zbadali 5x na leto, ali pa vsak dan, vse dni v letu, vsa leta OŠ!. In to velika. Zelo velika.
Jaz ne vem, v kakšne osnovne šole ste to hodili, mi smo si v vsem pomagali. Učitelji(ce) so nas vzgajali po preteklem pionirsko komunističnem sistemu, da moramo skupaj držati, posmehovanje, tožarjenje, ljubosumno skrivanje domačih nalog niso bile nobene vrednote, tudi pomoč kot taka ni bila neko herojstvo, ker je bilo to samoumevno. Spomnim, se , ko je en zašpecal sošolca, da je na šolskem avtobusu delal domačo nalogo, kako je postopila učiteljica, nikoli več mu ni prišlo to na pamet. Seveda so nekateri v svoji zlobi koga šikanirali, ampak trenutno in predvsem, če je bil tudi značajsko/karakterno zoprn. Osnovna šola (vrtec) ti je prva socializacija, če nimaš ravno veliko bratov/sester, sčasoma se izpiliš ali pa padeš ven, in če padeš ven, ni kriva samo okolica, ali pač? Res ne razumem… Ali ste imeli tako nepsosobne učiteljice, nas so razsedli, presedli, da smo si hočeš nočeš pomagali in radi smo si pomagali, in to vzajemno, jeseni smo hodili po okoliških goricah na trgatve, pomagat na kmetije in čisto vsak se je lahko izkazal po svoje, res je, da se je ta praksa že opuščala, ampak da bi se vsi spravili na enega, mi je popolnoma tuje… v srednji šoli isto, tam smo pa že toliko odrasli, da se ni nihče norčeval, če je kdo imel aparat za zobe ali očala, itak jih je vsak teden nekdo dobil na novo ccccccc
Aja še tole, a si ti hodila k psihiatru, ki je tudi psihoterapevt ali si to kar na hitro nekaj napisala… Kaj je tu od zadaj? Odpiranje takih tem z “nerešljivimi” problemi…??
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Ne vem, kaj on toliko omenja posteljo in spravljanje v posteljo, o tem tolikokrat piše, da se mi zdi, da bi mu lahko malo marko pomagal z izkušnjami pri svojem ležišču…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Podpis pod krivokljunko. Ne vem, čemu takšno psihiranje zaradi zbadanja v otroštvu in najstniških let s strani ljudi, ki so takrat bili še otroci ali nedorasli mladostniki. Ti mladostniki so danes (večinoma) odrasli, spremenili so okus za ženske ali pa so svojim letom in možnostim primerno zrealizirali kriterije. Zbadanih deklic v razredih je bilo vsaj tričetrt (pa tudi dečkov), dežurnih razrednih lepotic pa samo peščica.
Zgodbe o nekdanjih neopaznih rjavolasih kodrolaskah z očali, ki so se pobarvale na svetlo in začele likati lase, nositi leče ter se je zaradi tega njihovo življenje spremenilo na boljše, pa so preveč klišejske in pravljične za kakšno resno obravnavo.[/quote]
Daj, ne seri!
Razvajeni samovšečni pamži so se spremenili ja, v trebuharje, pleškote itd Sedaj, pa bi se prav ti vrteli okrog svojih opozicij. Mladostnih, vitkih in privlačnih deklet, žensk svoje generacije, ki jih v tistih občutljivih letih niti povohali niso, (ker so bile grde račke) sedaj pa bi se štulili od spredaj in od vzadaj!
Ne, lepota je daleč od samo pobarvanih las, pa leč..to je nula (le košček) proti celotni vizualni spremembi skladnosti, ki jo danes le redki premorejo.Na obletnicah se lep vidi, KAKO kdo živi- tako, kot izgleda!
Pn.Razlika je ali so v občutljvih letih nekoga zbadali 5x na leto, ali pa vsak dan, vse dni v letu, vsa leta OŠ!. In to velika. Zelo velika.[/quote]
Očitno nisem edina, ki misli, da ste ve bivše grde račke (vkolikor vas je res več) zdaj v odrasli dobi na prav ISTI stopnji kot tiste zlobe v OŠ. S slabo prikrito privoščljivostjo se naslajate nad tujo bedo. Patetično.
katenjka, slabo si prebrala, prijateljica, mi nismo živeli v realnosti. Zaprtih oči smo hodili skozi šolanje, imeli doma same idealne starše, nikoli bili tepeni, s krasnimi talenti … a veš, nič čudnega da si zdaj direktorica svoje firme, jaz pa imam dva s.p.-ja.
p.s.: Mene je en sošolec celo OŠ klical Slash, zaradi las, se me skoz dotikal, mi mršil lase in mi na splošno šel močno na živce … dokler nisem v 8. klasu popizdila. Šikaniranje v šoli prej ko slej opazijo učitelji, vključi se socialna delavka in res dvomim, da se je Labodki in njenim alteregom dogajale takšne krivice, ki so bile vse po vrsti nezapažene, da si še zdaj po 25 letih ne more opomoči. Ženska je krvavo potrebna pozornosti, zato nonstop odpira nove teme, ki samo še podžigajo nasprotne bregove in ima s tem lažni občutek zaželenosti. Bom še enkrat napisala. Patetično.
In smo spet pri otroštvu ter travmatiziranju. Vsak je imel kakšne neprijetne dogodke, situacije…in kaj zdaj? Pa bi se takrat zavzeli zase in zasijali v polni svetlobi, ne pa da šele danes prižigate svojo lučko. Ja, vsi tega ne zmorejo…ali nočejo. Večkrat vidim ravno slednje…nočejo, ker je tako toplo se smiliti drugim.
Ko sem zamenjala OŠ, me v novem razredu niso takoj sprejeli. Otroci znajo biti močno žleht. Kaj vse so mi počeli, še starši niso vedeli za to. Zvedeli so šele, ko sem zadeve uredila, se zoperstavila vsem agresivnežem, nekaj sošolcev celo pretepla:). Nisem ostala v kotu, postavila sem se zase, se branila in jim dala vedeti, da ne bom njihova žrtev. Ko so to sprevideli, se je situacija popolnoma zasukala. Postala sem najbolj priljubljena v razredu. To mi ni toliko pomenilo kot dejstvo, da sem imela končno mir in se je ustavilo ustrahovanje, teroriziranje.
Če si v odrasli dobi ne prideš na jasno ter ne predelaš svojih globokih zamer (ki jih očitno nekateri še gojite do svojih sošolcev, sošolk iz mladosti), potem imate res čas:).
Postaviš si prioritete, kakšne ljudi spustiš v svoje življenje, s kom boš se družila – ker vedno obstajajo ljudje, ki jim ne boš všeč, in tudi takšni, ki jim boš všeč. Ti, ki so žaljivi ali kako drugače zlobni, ti se sami kaznujejo, so sami sebi največja prepreka do sreče s svojim “stanjem duha”, ker zadovoljen človek tega ne bo počel, da bi škodoval drugim. Sicer pa najbolje, da pustiš zgodovino za sabo in živiš za danes, ker spomine je najbolje obujati na srečne dogodke, dobro pa je pač, da ne pozabiš, ampak da se bolj osredotočaš nase.
Podpis pod krivokljunko. Ne vem, čemu takšno psihiranje zaradi zbadanja v otroštvu in najstniških let s strani ljudi, ki so takrat bili še otroci ali nedorasli mladostniki. Ti mladostniki so danes (večinoma) odrasli, spremenili so okus za ženske ali pa so svojim letom in možnostim primerno zrealizirali kriterije. Zbadanih deklic v razredih je bilo vsaj tričetrt (pa tudi dečkov), dežurnih razrednih lepotic pa samo peščica.
Zgodbe o nekdanjih neopaznih rjavolasih kodrolaskah z očali, ki so se pobarvale na svetlo in začele likati lase, nositi leče ter se je zaradi tega njihovo življenje spremenilo na boljše, pa so preveč klišejske in pravljične za kakšno resno obravnavo.[/quote]
Daj, ne seri!
Razvajeni samovšečni pamži so se spremenili ja, v trebuharje, pleškote itd Sedaj, pa bi se prav ti vrteli okrog svojih opozicij. Mladostnih, vitkih in privlačnih deklet, žensk svoje generacije, ki jih v tistih občutljivih letih niti povohali niso, (ker so bile grde račke) sedaj pa bi se štulili od spredaj in od vzadaj!
Ne, lepota je daleč od samo pobarvanih las, pa leč..to je nula (le košček) proti celotni vizualni spremembi skladnosti, ki jo danes le redki premorejo.Na obletnicah se lep vidi, KAKO kdo živi- tako, kot izgleda!
Pn.Razlika je ali so v občutljvih letih nekoga zbadali 5x na leto, ali pa vsak dan, vse dni v letu, vsa leta OŠ!. In to velika. Zelo velika.[/quote]
No najbrž toliko le spoštujem psihoterapevte, da ne bom hodila k njim zaradi tega, ker sem bila v OŠ s strani takrat otrok zbadana zaradi gostih las (in najbrž nikoli ne bom plešasta) in ker je imela večina moških najstnikov vse prej željo kot navadno sošolko kakšno njim nedosegljivo dekle.
Spomnim se, da je sosed mojega bivšega fanta (pa niti ni bil najstnik več, ampak star kakšnih 20 let) okoli govoril, češ kako lahko ima njegov sosed tako grdo babo, kot sem jaz, da nimam nič za prijet, nobene riti … Vsekakor je to govorjenje povedalo več o njemu, kot o meni, toda pomislila sem, ajde, najverjetneje ima visoko postavljene kriterije. In ga po nekaj letih pri blagajni srečam s punco, za katero lahko mirno rečem, da sem bila presenečena, da je bila njemu, z nekdaj tako visoko postavljenimi kriteriji, punca: ženska je imela okrog 20 kil preveč, rjave zobe, mastne lase in močno aknasto kožo. Priznam, da sem bila presenečena, ampak kaj več od tega pa tudi ne.
Kaj naj rečem … Pustite moškim odrasti (res je, da nekateri nikoli), vsaj večina pa se jih postavi na realna tla in začne pometati pri sebi.
ENe ženske v tej temo to počno tudi v odrasli dobi. S tem, ko druge napadajo, se čutijo močne, se čutijo večvredne. Če jim je to v veselje, jim pač naj bo.
Res je. Zaradi nenehnega zbadanja in izključitve iz družbe, lahko oseba celo življenje nosi posledice. In sicer zaradi okvarjene samopodobe in nizke samozavesti ali celo socialne fobije.
To ni tako nedolžno, kot neka slučajna opazka ali pripomba.[/quote]
Imaš prav.
Postaviš si prioritete, kakšne ljudi spustiš v svoje življenje, s kom boš se družila – ker vedno obstajajo ljudje, ki jim ne boš všeč, in tudi takšni, ki jim boš všeč. Ti, ki so žaljivi ali kako drugače zlobni, ti se sami kaznujejo, so sami sebi največja prepreka do sreče s svojim “stanjem duha”, ker zadovoljen človek tega ne bo počel, da bi škodoval drugim. Sicer pa najbolje, da pustiš zgodovino za sabo in živiš za danes, ker spomine je najbolje obujati na srečne dogodke, dobro pa je pač, da ne pozabiš, ampak da se bolj osredotočaš nase.[/quote]
Forum je zaprt za komentiranje.