Se mi je zadnjič zgodilo, da mi je sodelavka rekla, da ona ni punca, ampak gospa.
Zdaj pa ugotavljam kje je ločnica med gospodično in gospo. Včasih je bila to verjetno poroka – kako je pa danes, ko nas ogromno ni poročenih?
(Kakšni neporočeni 60-letnici skopico vnukov se verjetno težko reče gospodična.)

Hvala za vsako informacijo in čim več hladu vsem,

Petica

Ločnica je tanka in spolzka:) Bom poskusila na glas razmišljati.
Včasih so rekli “gospa” samo poročenim ženskam, čez čas so govorili gospa tudi ženskam, ki so diplomirale na univerzi. Kakor v angleščini politično korekten naziv Ms., ki ne razkriva stanu ženske, v veliko primerih izpodriva Miss in Mrs., tako v slovenščini “gospa” kot stanovsko nezaznamovan naziv neizpodbitno izriva “gospodično”. Dandanes se je število porok tako ali tako močno zmanjšalo, ljudje živijo “poročeno” brez poročnega prstana, zato prastara definicija, da gospa rečemo samo poročenim ženskam, že davno odpade.
V veliko primerih “gospodična” lahko zveni celo pokroviteljsko. Zato ker nekatere ženske čutijo, da ima naziv “gospodična” v sebi tudi pomenski odtenek nedoraslosti.
V gostilni: “Kaj pa smem postreči gospodičnam?”
V pogovoru: Saj ne vem, kako naj vam rečem, gospa ali gospodična …
Deklicam, ki se pridejo na obisk igrat s punčkami, pa nedvomno še vedno pravimo “gospodične”. In tudi še vedno rečemo: “O, kako si že zrasla, saj si že prava gospodična.”

Glede gospa, punc in deklet, bi pa rekla, da gre pri “dekletu” in še bolj pri “punci” pač bolj za prijateljski, tovariški, intimni ton, zaznamovan z neformalnostjo. Če ti katera reče, naj je ne ogovarjaš z dekletom ali punco, ti pač hoče povedati, da jo moti tvoj neformalni nagovor, da ga ocenjuje za preveč intimnega, vsiljivega. To je vse. Ne bo pa rekla, naj ji raje rečeš “gospodična”, zaradi prej omenjenega – pokroviteljski ton, pomenski odtenek nedoraslosti.

Jaz sem nekje pobral naslednje štiri kriterije za gospo: poroka, diploma, materinstvo, starost 30 let. Po teh parvilih naj bi bilo treba izpolniti vsaj enega od teh kriterijev. Verjamem, da vse skupaj nima kakšne trdne podlage, gre bolj za ljudski glas.

Verjetno je bilo nekoč drugače in bolj razločno opredeljeno kdaj gospodična postane gospa. Mdeni je izraz gospodična všeč in ga uporabljam.

V našem kraju je živela stara upokojena učiteljica, ki je umrla pred 15 – 20 leti v starosti preko 90 let. Njo ni noben naslavljal drugače kot gospodična in to, zanimivo, še v časih tovatišev in tovarišic. Pri tem je pomemeben podatek, da omenjena učiteljica ni bila poročena in ni imela otrok.

lp
T.

No, jaz poznam samo prve tri kriterije: poroka, materinstvo, diploma. Starost pa po mojem nima prav posebne veze s tem. Vsaj tako se meni zdi. :))

Sicer je kriterij bolj tako ljudski, a pri nas pravijo, da je gospa vsaka, ki že sama zasluži.

Strinjam se z Jano, ki pravi, da gospodična zveni pokroviteljsko. Prav zarad tega mi ni všeč. Tudi vprašanje, ali me naj nazivajo gospa ali gospodična mi je nekako vsiljivo. Saj moškega tudi nobena že prvi hip ne sprašuje, če je poročen, ima partnerko, živi pri starših … Tega, kar je napisal Filip, žal nihče ne spoštuje.

V skladu s poslovnim bontonom je to vsaka polnoletna ženska, saj je kakršenkoli drugačen kriterij (sklenjena zakonska zveza, materinstvo, včasih celo diploma) povsem osebni podatek, ki nas pravzeprav nič ne briga.

ž

Tudi polnoletnost je osebni podatek.

Res je, a materinstvo, zakonska zveza in diploma ne spreminja opravilne in poslovne sposobnosti, polnoletnost pa, zato pri uveljavljanju določenih pravic postane tudi informacija javnega značaja.

ž

Ah, no, tole o polnoletnosti je pa malo tako tako. Kako pa ugotovis polnoletnost? Aja, naj ti pokaze osebno 🙂
Ker ze od nekdaj se punce trudijo, da bi bile pri trinajstih (vstavi poljubno starost najstnic) videti nekaj let starejse. In jim uspeva. Po drugi strani pa je dandanes marsikatera petindvajsetletnica videti, kot bi hodila v drugi letnik srednje sole 🙂

Jana10 napisal:

> Po drugi strani pa je dandanes marsikatera
> petindvajsetletnica videti, kot bi hodila v drugi letnik
> srednje sole 🙂

Recimo jaz. 🙂

Podatek o starosti še zdaleč ne spada med “informacije javnega značaja”. Niti slučajno. Se pa zamisliš, ko se ti začne dogajati, da te otroci začenjajo pozdravljati z “dober dan” namesto z “živjo” in ko te začnejo vikati. :-/

Menim, da podatek o starosti je javnega značaja, saj v nekaterih primerih odloča o marsičem. Lahko navedem morda banalen primer, da je od starosti odvisno, ali boš v lokalu lahko naročil alkoholno pijačo ali ne, torej je v dvomu dolžan in upravičen imeti ta podatek tudi natakar. Seveda se to v praksi ne izvaja, kolikor spremljam.

Posebej sem poudarila, da je polnoletnost orientacija za gospo po poslovnem bontonu. In ta orientacija je v praksi silno uporabna. Z gospa posameznice naslavljamo v uradnih, formalnih okoliščinah, in v teh situacijah imamo redko opravka z mladoletnimi. V službi, denimo, še nisem naletela na mladoletnega, če bi, bi to gotovo vedela, saj imajo mladoletni zaposleni drugačne pravice, ča pa te pravice želijo uveljaviti, potem njihova starost postane informacija javnega značaja. Pa volilna pravica, pravica do vozniškega dovoljenja, sklenitev zakonske zveze, … če naštejem le nekaj najbolj splošno znanih pravic, ki jih lahko uveljavijo le tisti, ki dokažejo (bolj ali manj nazorno), da so polnoletni. In če navežem spet na gospodično in gospo, uradni osebi na upravni enoti, pristojni za postopke izdaje vozniškega dovoljenja, ob upoštevanju polnoletnosti kot orientaciji za rabo izraza gospa pač ni potrebno razmišljati, ali bo posameznico naslavljal z gospa ali z gospodična. Ali pa morda menite, da je bolje, če se tovrstna uradna oseba najprej pozanima, ali je posameznica že mati ali ne in potem sklene, kako jo bo naslavljal. Jaz bi ji prav gotovo povedala, da jo to nič ne briga. Prav gotovo je, da tudi ta orientacija ne reši vseh tovrstnih problemov, jih pa gotovo največ, take so pač moje izkušnje.

ž

ž

Avtor: Filip
Datum: 21-06-06 09:55

”Sicer je kriterij bolj tako ljudski, a pri nas pravijo, da je gospa vsaka, ki že sama zasluži.”

Ojoj, Filip, potem jih imamo kar nekaj, ki nikoli ne bodo gospe (podeželje)! In še več (se bojim), ki denarja ne služijo tako, kot gospem pritiče.

Tole sicer bolj v hecu, sicer pa se popolnoma strinjam s ”tja in nazaj”.

Se strinjam z odgovori, bi pa dodala…
Čim več let ima ženska “na grbi”, tem bolj fino se ji zdi, če jo nekdo naslovi z gospodično… Meni se tudi, pa še nimam ne vem kolk let..
Lep pozdrav.
U.

A potem boš gospo/gospodično najprej po osebni izkaznici vprašal, da boš vedel, kako ji reči? 🙂
Meni se tako ali tako zdi, da ni treba preveč komplicirati. Če katero “narobe” nagovoriš in jo to res moti, naj pa pove. Tudi tikanje/vikanje se mi zdi nepotrebno kompliciranje. To pa je ena stvar, ki mi je všeč pri angleščini. Se mi zdi, da je tudi distanca do sogovornika manjša, če te razlike v jeziku ni. Ampak to je že druga tema.

Bonton že kar nekaj let pravi, da gospodične ne obstajajo več.

All generalizations are bad. 🙂

Na seminarju o poslovnem bontonu nam je bilo rečeno, da je lahko vsaka ženska gospa ali gospodična. Zato je pomembo, da jo dovolj zgodaj vprašamo kako želi, da jo predstavimo saj le-to, da je poročena še ne pomeni, da mora biti gospa (poroka je osebna zadeva in je ni potrebno razkriti širši javnosti).
Torej, če ste v poslovnem svetu in morate na začetku sestanka predstaviti sodelujoče iz lastnega podjetja je prav, da ženske kolegice vprašate kako želijo, da jih “naslovite” ob predstavitvi.
To je samo en primer iz poslovnega bontona. Morda bo komu prišel prav.

V Nemciji in Franciji te zacnejo naslavljat z nazivom gospa takrat, ko diplomiras. Prej si ne glede na starost in zasebni status gospodicna. Mislim, da je enako tudi v drugih clanicah EU.

Ni mi pa jasno, zakaj bi bila gospa tista, ki se poroci??? Ta je lahko kvecjemu gospodinja.

Nogicamarogica, ta me je pa nasmejala do solz. Hvala ti 🙂

Ekhm, saj razumem, da se hecaš … ampak le kaj naj bi imela s tem EU?

Hotla sem ti povedat, da v ostalih drzavah EU je gospa izkljucno tista, ki ima opravljeno diplomo. In ni nobenga drugega kriterija. Ala poroka, otroci in ostale bedarije. Ker mi ni jasno zakaj naj bi bila tista, ki se poroci in ima otroke gospa?? Za taksne zenske obstajajo drugi izrazi.

… poroka, otroci in ostale bedarije ….

Ja zanimivo, zanimivo, čedalje bolj. Grem moji dragi povedati, da je očitno diplomirala, saj ji na nemškem govornem področju pravijo Frau, v Italiji pa signora. Gotovo bo vesela :))

Ji to pravijo na cesti in v gostilni ali v poslovnem svetu??? In glede na to, da ni diplomirala, se najbrz v poslovnem svetu ne giblje. Kako pa koga nazivajo v gostilni pa zame ni relevantno.

Tudi jaz stari mami, ki je stara 70 let in ima koncano osnovno solo ne recem gospodicna, ker se mi zdi to smesno, ampak je iz navade pac gospa, ceprav ji po poslovnem bontonu ta naziv ne pritice.