Gorenjke: poznate mešo in sok?
Pozdravljene!
Očitno imam en napad želje po slovenskih/gorenjskih tradicionalnih jedeh, ki sem jih jedla pri moji prababici še kot otrok.
Mogoče pozna katera ti dve jedi: mešto in sok?
Mogoče za pomoč:
– mešta je nekakšen pire iz krompirja in ajdove moke zabeljeno z ocvirki.
– sok je pa nekakšen močnik, rumeno bel, z nekakšnimi grudicami v malce bolj tekoči omaki.
Menda sta tidve jedi zelo značilni za področje Bohinja, Pokljuke, Koprivnika …
Mi lahko tudi zaupate recept ali kakšno svojo izkušnjo s temi jedmi!
Hvala!
Hej, Marusa! Na vprasanje ti odgovorim zvecer, ko bom v stiku s hcerko.
Prav?
Koriander zacnem rezati s skarjami, ko ima kar mocno stebelce in lepe liste. Visina ni tako pomembna. Vcasih so rastlinice bolj sibke, pa jih malce razredcim. Nimam ga na gredi ampak v loncenem zabojcku.
V knjigi Hafner: Ta dobra stara kuha ( podezelska in mescanska kuhinja
konca 19. in zacetka 20 stoletja— Gorenjsaka- Visoko, Skofja loka, Ljubljana) je vse to natancno opisano. Ce imas priliko si knjigo izposoditi,je res prijetno branje- skoraj roman. Sama jo veckrat prebiram.
Posebno poglavje: Medle, meste, mesanice, sok, mocnik, usukan mocnik, zganci…
Kasneje ti bom napisala recept- zdaj moram poskrbeti za lacna usta:)))
Lep pozdrav Babi
Pri nas smo večkrat jedli sok, poleg pa v oblicah krompir (v lušini kuhan nato samo olupljen)
Za sok oz. močnik rabiš jajčka in moko. Za 3-4 osebe rabiš dva jajčka.
V skledo daš moko v to moko razbiješ jajčka malo posoliš in z vilicami razmešaš. Moko dodajaš po potrebi da ni preveč pacasto. Nato z roko narediš majhne usukančke. Te usukančke zakuhaš v vrelo osoljeno vodo in kuhaš cca 10 min. Segreješ ocvirke in z njimi zabeliš sok.
Lahko pa usukančke zakuhaš v vrelo mleko. Ocvirki tu odpadejo. Po želji lahko sladkaš.
Upam da sem kaj pomagala.
Ne znam dobro razložiti kako delaš usukančke. Mogoče na začetku probaš z enim jajčkom. Moke na začetku daš manj jo kasneje dodajaš toliko da ni več pacasto, da lahko z roko delaš usukančke(Približno tako kot bi prala solato).
Mešte pa ne poznam
Lep pozdrav.
Pozdravljena!
Lahko ti pomagam kako mi delamo sok. V skledo dam približno 2 jogurtova lončka moke, dodam celo jajce in malo posolim. Potem pa se z rokami “pognete” (če se temu lahko tako reče), tako da nastanejo majhni, drobni svaljki. Količine so približne, nikoli pa se ti zmes ne sme packat – ni gladko testo ampak svaljkci, kot recimo tisto kar spraviš z rok ko gneteš testo za potico.
Ko imaš to narejeno, zavreš mleko in dodaš narejene “svaljkce” in kuhaš kakih 10 – 15 minut. Seveda je to spet odvisno koko velike “svaljkce” si delala. Ko se kuha malo poskusi pa bo. Ko ga boš servirala, otrokom lahko dodaš malo cukrčka ali pa kar kakav.
Sin star 5 let obožuje mlečni sok, tako da ga kar pogosto pripravljam. Včasih samo zanj.
Upam, da si razumela postopek, ker drugače ne znam povedat, lahko samo pokažem.
Dober tek.
LP Lidija
Iz Hafnerjeve knjige
Loska mesta
3/4 kg krusne moke, 1 kg krompirja, 15 dag svinjske masti, 1 l vode, cebula, sol
Krompir olupimo in ga narezanega na kose pol ure kuhamo. Dodamo moko kot za zgance in kuhamo se pol ure. del vode odlijemo. Krompir zmeckamo in moko razmesamo. mesto stresemo v lonceno skledo. Na masti preprazimo na listice narezano cebulo; biti mora rjavo oprazena> lahko jo malo posolimo. S tem zabelimo mesto.
Ajdova mesta
1/2 kg krompirja, 1/2 kg ajdove moke, sol, masovnik
V slani vodi kuhamo krompir in po 15 minutah dodamo se sjadovo moko. Posodo pokrijemo in kuhamo se pol ure.Z leseno kuhalnico premesamo in pretresemo v skledo. V sredi naredimo vdolbino in jo napolnimo z masovnikom.
(Masovnik sem jedla na Kofcah- nekaksna ocvrta smetana)
Koruzni sok
2 l slanega kropa, 1/2 kg koruzne moke, 15 dag masla 2li 2 dl kisle smetane
Sok je predhodnik mocnika.
V slan krop med mesanjem zakuhamo koruzno moko in naj vre 20 minut. Sok zlijemo v lonceno posodo in zabelimo z razpuscenim maslom ali kislo smetano. Zraven ponudimo vroce mleko.
To, kar je opisala Lidija, je v knjigi imenovano Usukani mocnik. Za odrasle zabeljeno z ocvirki.
Pa se pesmica iz gorenjskih planin.
Sok je dezele kranjske patron.
Ko ga kmet ni vec maral,
mu je krompir pomagal.
Res, Marija Terezija je na sreco ukazala saditi krompir, ker je prej bilo vsak dan to na mizi in se kasa:)))
Hej!
Ko kuham polento iz koruzne moke, se mi v zacetku vedno naredi nekaj grudic, ki izginjajo kot se polenta gosti.
Ker je sok redkejsi, sklepam( res samo sklepam, ker tega se nisem jedla), da nastanejo grudice in tudi ostanejo. ???
Nona se je vcasih jezila na katero od hcera, da so v polenti “strukljci”.
Meni je pa bilo vedno vsec, ce sem v tako nesojeno grudico zagrizla:))
Lep pozdrav Babi
Zakaj me ta mešta spominja na oženjene žgance? Ali pa je to ista jed, pa v različnih krajih z različnim imenom? Saj tudi usukancem pri nas rečemo nudlči. Jih pa ne jemo samo zakuhanih na vodi ali mleku, ampak tudi odcejene kot prilogo (kot testenine) – zabeljene z zaseko ali z maslom ali prelite s pečenkino omako.
Mogoče so zabelili z ocvirki zato da je bila jed bolj kalorična zaradi moških.
Mi smo to jedli za kosilo.
Je pa res bolj rumene barve, odvisno od jajčk.
Spominjam se da je mama tudi nekaj teh usukančkov poleg ocvirkov prepražila in s tem močnik zabelila.
Jaz mlečnega sedaj včasih skuham možu za večerjo. Otroci ga nimajo preveč radi. Posebno mlajša dva.
Včasih smo namesto juhe kuhali prežganko. Ali jo še katera kuha?
Z otroci smo se hecali da je to ” šprehanka”, ker na začetku sin ni znal pravilno spregovoriti prežganka.
Tako moram sedaj še sama vedno pomisliti kako se pravilno reče.
Lep pozdrav. Pogled na Dobrčo, Košuto, Križko goro in Storžič je to jutro čudovit.
Gore kar vabijo.
prezganko vcasih se naredim. ko je kdo od mojih bolan, si zazeli prizganke !? 🙂 pri mozu bi to bila nekaksna “otroska nostalgija” !? pri hceri pa ne vem !? zarostan mocnik je v moji mladosti kuhala moja mama. saj je tudi to neke vrste prezganka. ona je namrec te usukance najprej malo poprazila… lp petra
Petra, tudi jaz ti ne bi vedela povedat zakaj, ampak ko sem malo prehlajena, ali pa konkretno bolna mi diši prežganka ;-)). Hecno a ne. To mi je mami vedno kuhala ko sem bila majhna – očitno je nostalgija. Zarostan močnik pa stara mama naredi zares poredko, ampak je pa suuuuuper. moram se enkrat povabit na inštrukcije. Čeprav je to bolj tako – tako. Lahko delam vse po njenih navodilih, ampak jed ne rata enaka – sem že ugotavljala da je verjetno odvisno tudi od posode v kateri se kuha ;-)).
Hej!
Tako je, kot je reklo Sonce.
Prezganka je najboljsa, ce te z njo kdo drug pocrklja, ko si malo bolanckan. Nona je vanjo redno poleg jajcka zakuhala nekaj posusenih rumenih cvetov divjega koromaca. Se zdaj vidim njeno plocevinasto skatlo, kjer jih je hranila:)
Mislim, da je samo zase se nisem skuhala. Ko je sestra bolna, jo redno naredim in komu drugemu tudi. Pac, naloga babice.
Lep dan Babi
To jed na koroskem poznamo kot usukan mocnik ali mlecni knoli……lani enkrta sem bila pri babici, in so imeli za kosilo te mlecne knole in solato – zanimiva kombinacija, kajne?! Sama jih tudi zelo rada jem, melko se samo malo osoli in ponavadi nic ne sladkam….lahko pa seveda dodas po zelji sladkor, kakav, marmelado – priporocam! 🙂 Marusa1, nic se ne boj, samo cimprej jih pripravi (pa obvezno dodaj jajce, ker drugace se bo vse razpustilo in dobis ven puding). V bistvu to ni nioc drugega, kot pa navadni ribanci (oziroma ribana kasa) za v juho, le da se ne skuhajo v juhi ampka v mleku…..v tem je vsa umetnost.
Dober tek, LP
Petra, pri nas raste povsod in posuseni cvetovi tako lepo disijo.
Recemo mu divji, ker se semena z vrtov raznesejo s pomocjo pticev in potem je v naravi nekoliko skromnejsi.Ampak nic bat; popolnoma uziten je, od stebelca naprej.
Ze otroci smo ga noni pridno pomagali nabirati. Tudi v golazu prijajo. Lp
Forum je zaprt za komentiranje.