Glasbena šola

Hcerka obiskuje prvi razred gš v Mariboru, violina. Baje ji gre tako dobro, da pravi učiteljica, da je velik potencial. Hitro napreduje in igra skladbe, ki jih igrajo konec drugega ali zacetek tretjega. Doma jo slisim igrati, res je lepo, pa tudi ns flavtico se je sama nekako sama nekaj naucila in osnovne pesmice kot so recimo marko skače zaigra na flavtico – plastično igračo. Opazamo tudi doma, da ima dober posluh.
Vprašanje pa je ali so vaši otroci preskakovali razrede v glasbeni šoli? Ce se je smatralo, da dovolj znajo. Hcerka bo sedaj stara 8 let.
Pa se to – glede na to, da ji je všeč več glasbil, ali je violina res tako težka in ce je tako dobra pri violini, kako bi bilo potem šele z nekim lazjim instrumentom?
Njej je sicer všeč, kak dan pa vseeno samoiniciativno trobi na to flavto tudi po cel dan.
Violine pravi, da ne bi pustila, toda vidim kako jo flavta povleče, upam trditi bolj kot violina.
Zelim si samo pogovor z vami starši, malo debate… Kako kaj vaši otroci v glasbeni in kdaj se opazi koliko je otrok zares nadarjen? Tega ne pisem, da bi jo hvalila, zelim samo debatirat, izmenjava vtisov – pogresam kak forum na to temo.

Katere skladbe pa igra? Moj sin je v prvem razredu, tudi baje, da mu gre dobro. Sama pa itak ne znam ocenit. Ni videt, da bi mu bile skladbice tezke. Se potrudi, ko se uči, ampak hitro dojame in potem zna.
Tudi mene zanima koliko je to zares dobro, ker si nič ne znam predstavljat.
Je letnik 2011 in sedaj hodi v prvi razred violine. Igra pa trenutno Riedinga koncert v h molu 1. stavek, pred tem pa je igral 3. stavek. Tale tretji stavek mu ritmično na zacetku ni sel vredu. Vsaj zdi se mi tako. Nic preveč ga ne forsiram, ker zelim, da zadeve predela na uri violine. Sedaj recimo ni vadil ze od četrtka. Ni bilo časa. Danes pa mora, ker ima jutri ze violino. Zaenkrat nic ne teži profesor, če ne vadi redno. Najbrz pa se dolgo ne bo več mogel tako slepat.
Na tvoja vprasanja ti pa ne znam odgovorit.
Meni še na misel ne pride, da bi želela, da preskoči razred. Lepo počasi. Še do pubertete bo treba. Lahko bo pa enostavno nehal, kot jih neha mnogo. Zanima ga toliko stvari, da ga poklicno v zivljenju se najmanj vidim v violini. Je pravi mali biolog. Rastline, živali, narava… O teh stvareh ve vec kot jaz. 😉

Skladbice, ki jih navajate igrajo otroci stari med 7 in 9, tako da je najbrž soliden. Odvisno tudi kako dobro to zaigra. Sosedov je na flavti – kasneje mislim, da bo saksofon, pa zdaj igra mojster jaka. Tudi sodelavkina, ki je na violini igra sedaj še neke osnovne pesmice. Ampak uči se sama, starši s tem nič nimajo. Zato je težko oceniti kdo je nadarjen, je pa lahko oceniti kdo ima nadarjene starše.
Če sin res tako malo vadi, očitno hitro dojema. Je brihten. Pa tako zgodaj, v prvem razredu to še nič ne pomeni. O talentu boste govorili od petega dalje.
Moje mnenje.
Avtorica. Umirite konje. Otrok v tej starosti naj ima svobodo. Kolegica sina ni hotela vpisati na košarko, ker baje nima bit po kom velik. Pa saj otroka ne vpišeš v neko dejavnost, da bi nekoč bil poklicni košarkar.

Po mojem mnenju razredov v glasbeni šoli nima nekega smisla preskakovati. V glasbeni šoli razredi nimajo takega pomena kot v šoli, kjer se strogo drži učnega načrta. Ta je v glasbeni šoli bolj fleksibilen in služi kot neko splošno vodilo. Če je otrok nadarjen, naj pač z učiteljem dela na bolj zahtevnih tehnikah in skladbah, pouk je tako ali tako individualen in to dopušča. Glede inštrumentov je pa tako – na začetku je violina res med najtežjimi. Dosti več časa in dela je v povprečju potrebno, da spraviš skupaj nekaj poslušljivega na violini kot pa, recimo, na klavirju. Vendar pa višja kot je raven, manj lahko govorimo o ‘lažjih’ in ‘težjih’ inštrumentih. Različni inštrumenti imajo vsak svoje specifike in posledično tudi specifične problematike, za čisto vse pa moraš biti nadarjen in – neizogibno – vložiti veliko dela, da dosežeš visoko raven igre. Nekaj pa je seveda tudi na tem, kaj posamezniku bolj leži.
Glasba zahteva delo in predanost, da pa človeku nekaj neizmerno lepega za vse življenje, tako da spodbujam, da otroke usmerjamo v glasbeno izobraževanje, pa ne s ciljem, da bodo izbrali čim “lažji” inštrument in čim lažje in čim hitreje nekaj dobro zaigrali in preskočili razred, ampak zato, da jih bo izkušnja kot ljudi obogatila.

Imamo otroka, ki je od nekdaj rad igral klavir, pa si ga potem ni izbral za učenje v GŠ.
Razredov GŠ ne preskakuje, pač pa od njega več zahtevajo. Ima zahtevnejše skladbe, več nastopa, včasih ima kakšno dodatno uro na GŠ zaradi nastopov. Pričakuje se, da zna skladbe na pamet, da gre na tekmovanja.
Inštument ima rad, včasih se kljub temu težko spravi vadit. Ko zvadi in se mu uspe prebiti skozi težke dele skladb, je tako ponosen in zadovoljen, kot bi bila jaz, če bi zadela na lotu.

Inštrumentov pa ni lažjih in težjih. Najtežji je tisti, ki ti ga vsilijo. Tisti, ki si si ga sam izbral je pa samo težak.

Posluh pomaga, ni pa vse. Naša igra violončelo (3.razred) in kakšna tehnika igranja od nje zahteva malo več vaje, ampak ko jo osvoji je pa veselje toliko večje. Pri nas sta poleg čela in še klavir (sintisajzer) in kljunasta flavta. Pri teh 2 inštrumentih je samouk. Me že kake pol leta nagovarja, da bi igrala tudi klavir, ampak se mi zdi, da bo vsega preveč. 2 krat tedensko inštrument in komorna igra ter 1 tedensko nauk in je tedna konec. Sva se dogovorili, da če bo jeseni za, jo vpišem v privat šolo.
Kot so ti že zgoraj napisali, preskakovanje razredov ni smiselno, ker se učitelj bolj individualno posveti vsakemu od otrok (vsaj pri nas je tako). Drugače pa pri nas v nižjih razredih na nastopih vedno igrajo na pamet.
In ja, na začetku so nekateri inštrumenti težji za igrat, zato ker se je težje naučit osnov.

Odgovarjam vam kot dolgoletna učiteljica v javni in zasebni glasbeni šoli.

V javnih glasbenih šolah ni navada, da bi učenci preskakovali razrede. Kako se otrok glasbeno razvija, je precej odvisno od več dejavnikov. Da je otrok potencial, še ne pomeni, da bo dosegal nadpovprečne rezultate vsako leto. Precej je to odvisno od profesorja in staršev, da mu nudijo ustrezno okolje, ki ohranja predvsem notranjo motivacijo otroka za igranje na inštrument. Glasbeni razvoj je torej proces.

Tudi ne drži, da šele po štirih letih glasbenega izobraževanja lahko govorimo o nekem talentu. Nadarjenega in talentiranega otroka hitro prepoznamo, ni pa nujno, da bo tak otrok tudi uspešen. Nadarjeni otroci so precej bolj zahtevni od povprečno nadarjenih otrok. Da se nekdo razvije v odličnega glasbenika, je potrebno ogromno dela, staršev, profesorjev in seveda tudi otrok.

Začetni koraki na inštrumentu so zelo pomembni, kakšen stik uspe dobiti v smeri seveda primerne tehnike, postavitve obeh rok, razvijanje posluha v iskanju pravilne intonacije, kakšne so poti k razumevanju glasbe nasploh. Pomembno je ustvarjati takšno učno okolje, ki bo motiviralo otroka za glasbeno izražanje.

Kaj otroci igrajo, katere skladbe, ni toliko pomembno. Bolj je pomembno, kako igrajo, s kakšnim tonom, občutkom za dinamiko, motorično spretnostjo. Včasih je bolje igrati več lažjih skladb, kot pa zamoriti otroka s težjimi skladbami, ki so pogosto povezani z ambicioznostjo učitelja. Otrok težjih skladb ne more razumeti, ker ni dovolj dozorel. Lahko pa seveda tudi med težjimi izberemo take, ki jim bodo izziv, ki jim bodo všeč. Ni pa težavnost skladbe merilo nadarjenosti otroka in njegovega talenta, tudi ne njegovih potencialov.

Četudi je ocenila profesorica vašega otroka ko potencialnega, se lahko že naslednje leto zgodi, da ga glasba ne bo več zanimala. Takrat mora učitelj posvetiti več časa motivaciji in spodbujanju otroka, kar pomeni, da se manj snovi predela, ali pa se jo prilagodi okusu otroka. Prav tako ni nujno, da mu bodo ležale vse tehnične prvine, ki jih mora iz letnika v letnik osvojiti in bo za nekatere porabil več časa. Iz tega razloga se razredi v glasbenih šolah ne preskakujejo. Isti otrok je lahko eno leto nadpovprečno uspešen, drugo leto mu upade motivacija, pa letnik komaj opravi, četudi je talentiran.

Pot do uspešnega glasbenika ni enostavna. Zaupajte v profesorja, spremljajte otroka, bodite veseli, da ima rad glasbo, da rad hodi v glasbeno šolo. Uživajte in pohvalite ga na nastopih, ne razmišljajte, da bi pustil violino in šel na flavtico, saj je violina kraljica inštrumentov. Ni pa nič hudega, če se igra spotoma tudi s flavtico, bobni, klavirjem, kitaro…:)))

Vse dobro

bom še jz odpisala na to temo. res je prou zanimivo razmišljanje ljudi kle gor. sem amaterska glasbenica z predznanjem glasbene šole in iz glasbene familje tko to področje kr dobro poznam.  zdej preskakovanje razredov jz osebno takšnega primera ne poznam. učitelji dajo učencu če je več sposoben kakšno bolj zahtevno snov,  kar ponavadi igrajo v višjih razredih. načeloma pa se držijo učnega načrta k je za vsak razred določen kaj morajo predelat in to je to.  de avtorici še odpišem glede inštrumentov.  težko vam odgovorim na pamet ampak predvidevam tko: če je vaša hčerka začela zgubljat interes za violino oz. jo ne vadi zadosti, in jo drug inštrument bolj zanima, v tem primeru blokflavta, poskusite recimo s tem, violino naj neha, ker če nima za oba inštrumenta enako zanimanja bo zlo težko nrdila nižjo glasbeno šolo iz dveh inštrumentov ( to so samo izjeme k to zmorejo), in jo daste recimo po tem, k nrdi iz blok flavte 2 razreda, na prečno flavto, če bo še vedno mela interes.  razen če ma željo bit na dveh inštrumentih potem vztrajajte sam ji pojasnite de mora oba inštrumenta enako zavzeto vadit, ne samo enega.   ponavadi pri izbiri inštrumentov največ šteje to kir najbolj zanima otroka, samo je to treba razčistit predno gre v glasbeno šolo.  seveda, vedno lahko probaš tud ko si enkrat v glasbeni šoli kakšen drug inštrument se razume zlo fajn pa to ni.