Ga naj čakam ali prebolim?

Zelo lepo in predvsem resnično napisano☺️. Najlepša hvala za vse besede in sodelovanje v temi. Zarad takšnih kot ste vi, grem lažje skozi trenutno življenjsko obdobje. Če ima horoskop prav, me baje jeseni čakajo srečni preobrati v ljubezni (ga berem bolj za šalo kot za res). Bomo videli kako bo, vam sproti napišem, ko zdaj že tako vse vete:)

Vse dobro vam želim!

Ah Mija,
fant je popolnoma prestrašen in si je na ‘zmenek’ pripeljal kompanjona 🙂 To je bil njegov ‘support’:)) Tega sploh ne smeš osebno jemat – ker pomeni samo in edino to, da se ga ta odnos s tabo dotika veliko bolj, kot je pripravljen priznat, strah ga je in nekaj globljega se mu dogaja v zvezi s tabo – pa če se tega zaveda ali ne (verjetno bolj ne kot ja:)). Sicer vem, da dobivaš in boš dobivala komentarje, da je fant pač ‘reva’ in da ‘ni pravi moški’ in da če ne misli resno, naj raje gre…ampak ljudje smo kompleksna bitja, moški pa čustveno daleč bolj ranljivi in labilni kot si me ženske to mislimo 🙂

Vidva sta še mlada, iščeta še pot, kako ravnati s čustvi – en takle fant v teh rosnih letih je zelo ranljiv. Če še praviš, da je nagnjen k ‘kompliciranju’, potem je itak vse jasno:) Izbij si iz glave predstavo o moškem, ‘ki ve, kaj hoče’, ker je to ženska fantazija, ki se je že velikokrat izkazala za zelo neutemeljeno:) Dejstvo je, da so moški čustveno šibkejši in bolj krhki od žensk – čeprav to ne gre skupaj s kolektivno predstavo (iluzijo:)) o ‘pravem moškem’, ampak to je realnost in z njo ni nič narobe, to ni napaka moških in ne pomeni, da je kaj narobe z njimi, to je enostavno naravno dejstvo. Moški je po defaultu manj v stiku s telesom in s tem tudi s čustvi. Govorim seveda na splošno, vedno so izjeme, a načeloma je to naravni energijski ustroj in s tem ni nič narobe. Napaka je samo v tem, da moški potem svojo krhkost maskirajo z mačo vedenjem, socialnimi vlogami, pretiranim športom, spolnostjo…vse lepo in prav, ampak notri se po navadi skriva en prestrašen fant – tudi pri že starejših moških:) Zrel moški je v resnici tisti, ki si to krhkost prizna, se vanjo sprosti in začne ženski zaupat ter se ne boji več, da ga bo ženska ‘požrla’:) To pa zahteva že malce več izkušenj in dozorevanja.

Vidva se lovita v tem odnosu, kar ni nič narobe – to je vse človeško in življenjsko. Tako kot je strah tebe, verjemi, je strah njega, še bolj! Verjemi. Saj si videla, da ni zmogel sam na zmenek:)) Zdaj imaš dve možnosti – lahko ga odpikaš, češ da je šleva, in morda je tudi res nekaj na tem in morda se bo res izkazalo, da enih korakov ne zmore. To je vsekakor možno. Ampak ni rečeno, da je temu tako, samo zato ker mu je prvič spodletelo se neposredno soočiti oz. je rabil se malo skrit za svojega prijatelja. Slutil je verjetno – zavedajoč se ali ne – kaj bi ti rada, da bi rada nekaj razčiščevala in šla v globino…Zato je malo speljal zadevo drugam:) Haha, se je znašel, fant, moram priznat 🙂 Dobro da ni kake kolegice zraven vzel za garde damo 😀

Nič ni narobe, da sta po vsem tem času in napetosti imela takšno bolj kolegialno srečanje – to je vse, kar je pač tale fant zmogel v tem trenutku, tisti prijatelj je bil pa tam samo za strelovod:) Ne mu tega zamerit – moški bolj slabo prenašajo neke čustvene konfrontacije, tale tvoj pa sploh zgleda en občutljiv kaliber. Ampak glede na to, da ti je do tega fanta, da nekaj čutiš in da te nekaj vleče k njemu, ne obupaj takoj, poskušaj iti malo čez te njegove obrambe in jih ne jemati preveč osebno – vedi, da je to samo njegov strah. Všeč si mu, to je dejstvo, samo iti v odnos je pa nekaj drugega. Ti kot dekle bi seveda rada neka čustvena zagotovila, kar je normalno, vendar ti predlagam, da ne pritiskaj in ne reagiraj preveč na te njegove ‘fore’.

Jaz bi rekla tako – za enkrat sprejmi tole igro, neobremenjeno, povabi ga še kam, govori o objektivnih stvareh, ne o čustvih, bodi kolegica, pošali se, povabi ga v kino magari še s kom…naj se sprosti. Daj mu nekaj časa, da popusti ta pritisk, boš videla, da bosta spontano razvila pogovore v pravo smer. Če boš pa videla, da se preveč krotoviči in bluzi, se pa še vedno lahko nehaš z njim ukvarjat. Ne si sedaj delat nobene dokončne sheme v glavi, nobene razrešitve, ker ni potrebe. On rabi sedaj vse te paravane in krinke – v redu. Naj jih ima – ti pa ne jemlji tega osebno, sprosti se tudi ti in omehčaj pričakovanja ter še malo razvijaj ta stik. Kmalu boš videla, kako gre in ali ti to še ustreza. Še vedno se lahko povsem mirno in dostojanstveno umakneš, če ti bo zmanjkalo energije zanj.

Mladi, ki ste zdaj v dvajsetih letih, boste povsem drugače gradili odnose, kot jih je gradila starejša generacija. Po eni strani so stiki med mladimi strašno mimobežni, po drugi strani pa se najdete takšni, ki znate začutit kaj več – in takrat nastanejo po navadi težave, ker se sproži ves kompleksen čustveni aparat, s katerimi ljudi nihče ne uči delat. No, da se razumemo, človeški stiki in odnosi so bili mimobežni tudi prej, samo ljudi je v ‘resno zvezo’ prisilila po navadi ekonomska računica, ki danes ne igra več tako močne vloge.

Kot te berem in občutim, si zelo rahločutno dekle, zelo intuitivno, znaš sebe dobro čutit in se opazovat, imaš zelo odprto srce – tako da sedaj zaupaj temu. Če si do tega fanta nekaj več začutila, zaupaj temu, morda je vreden še malo tvojega truda. Nič ni narobe, če sedaj dovoliš, da on odloča, kako daleč lahko gresta. Če nekega človeka začutimo in nam je do njega, mu damo ta prostor in razumevanje – to se na koncu vse izravna. V odnosih je vedno tako, da neko obdobje nekdo več daje, drugo obdobje pa nekdo drug. Odnos ni matematična uravnilovka, da mora biti na vagi vedno pravo ravnovesje – vaga vedno niha. Enkrat eden več zmore, drugič drugi. Enkrat je eden bolj krhek in šlampast, drugič drugi. Ti si sedaj močnejša, bolj v stiku s čustvi in bolj pogumna, pripravljena za soočenje – on pa beži. Nič hudega. Zdaj je pač on tisti, ki ima svojo osebno dramo in rabi malo prostora, da nekaj doume – jaz bi mu dala še malo časa in manevrskega prostora, vsekakor pa je najbolj bistveno, da kolikor ti je tole težko, ne jemlji teh njegovih iger preveč osebno, ker nimajo zveze s tabo. Bodi malo nad tem, opazuj ga, vidi, kako se ‘zvira in nateguje’ in kako ima še čustveno za odrast. Pač tako je. Odraščamo skozi izkušnje in vidva sta še mlada. Ker si rahločutna, si se tudi zagledala v fanta, ki je tudi en tak občutljiv kaliber. Zato ti je navsezadnje všeč, ravno ta njegova kompleksnost in občutljivost. Tako da, sedaj je čas, da tole z mirom sprejmeš in še malo poskušaš. Naj vidi, da ga ne boš ugriznila, raztrgala na kose in izvlekla vso njegovo čustveno dramo na plan ter terjala odgovore:) Ko bo malo bolj ‘zmehčan’, potem mu boš pa že predočila zadeve, brez skrbi. In če res ne bo zmogel nekih korakov, potem boš šla dalje, mirna in z jasno glavo ter z vedenjem, da si bila sposobna pokazat neko naklonjenost, potrpežljivost, prijateljskost in razumevanje do nekoga. To so samo vrline.

Si zelo senzibilna, on pa kot kaže tudi, našla sta se dva občutljivca:) Zato se tole sedaj odraža v strahu in negotovosti in ‘kompliciranju’. Poskušaj transformirat to pri sebi v mir in malo bolj opazuj vse skupaj, z malo distance pa tudi humorja, pa boš videla, da boš predvsem ti zrasla skozi to izkušnjo, ne glede na to, kakšen bo rezultat pri vama.

Mija, glede na to, da sta si s fantom obojestransko všeč (predvidevam, da sta si, sicer je vse to tako ali tako brezpredmetno), bi bilo za pričakovati, da bo zadeva nekak spontano stekla. Res se mi zdi, da se gresta velik enega kompliciranja okol tega. Saj je to vse res, da vsi moški pač niso odločni, pa so zadržani pa vse tole kar “z občutkom” navaja. Ampak poglej kako tale stvar, ki naj bi bila btw čist preprosta, deluje nate. Nate ne deluje najbol pozitivno – omenila si, da se nekak ne moreš lotit stvari, ki bi se jih morala- v bistvu deluje podobno, kot bi delovala, če bi se šel on igrice (razumem, da se verjetno ne gre, ampak učinek je pa podoben).
Če bosta v resni zvezi, se vama bodo še marsikraj pojavljale raznorazne situacije, ki bi znale bit bolj komplicirane, kot je tale začetna. Ne vem kako bo tale dečko deloval takrat, pomisli…boš z njim vsekozi morala – in si sploh želela, imela potrpljenje, energijo…-ravnati “v rokavicah”, kot ti svetuje “z občutkom”? Kaj pa ti? Bo tudi on tebe razumel, bo tudi on s takim potrpljenjem in čutnostjo delal s tabo?

Na tvojem mestu bi zdaj pustila na potezi njega: če bo kaj dal od sebe, ok, če ne pa bi jaz misli in hrepenjenja na tvojem mestu preusmerila drugam. Podajam pač svoj pogled. Sem upoštevala, da imaš do njega čustva, sem pa dodala tudi malo “racionalnosti”. Najbolje se boš seveda odločila sama.

Srečno!

Draga ˝z občutkom˝!

Tako rada berem tvoje zapise, se mi zdi da mi kar razjasnijo moje misli. V bistvu imaš (zopet) prav. To, da je na pijačo pripeljal prijatelja, je bila bolj njegova obramba kot da bi se to dotikalo mene. Sicer malo smešno in nezrelo, da fant/moški to naredi pri dvajsetih, pa vendar, mogoče ga je pa res bilo tako strah.. Mi je pa bilo zanimivo, ker se je ta prijatelj precej odprto pogovarjal z menoj, ni naredil ˝stvari čudnih˝ čeprav sem skoraj sigurna, da ve za celotno situacijo. Mogoče je prišel zraven tudi, da mu poda še drugo, svoje osebno mnenje? Kaj pa vem:) Tvoji zapisi mi dajejo vedno znova upanje in zaradi tega tudi ne obupam. Za njega dvomim, da bi mi zmanjkalo energije, saj sem ga vedno rada ˝prenašala˝ še preden mi je postal sploh všeč. Odločila sem se, da mu dam čas in prostor. Prav tako bom sedaj počakala, da vidim ali se bo spomnil in me želel do oktobra kaj videti ali pač ne. Tako, da se bo počutil svobodno in ne tako ogroženo kot se trenutno. Se pa ob tem bojim, da bi se oddaljila.. čeprav me na nek način rešuje tisti najini projekt (upam da bo potekal kljub korona virusu).

Vseeno pa me pika eno vprašanje. Misliš, da je možno, da mu nisem več všeč? In da mi ne želi direktno povedati?

Za drugo avtorico – razumem tvoje mišljenje in iz kje izhajaš. Vendar se mi zdi, da ko si si enkrat z osebo tako blizu (kar si midva trenutno nisva), se lažje pogovoriš in razrešiš stvari. Midva trenutno nisva na tekočem drug za drugega kaj se dogaja meni v življenju in kaj njemu – kaj šele čustveno… Drži se na določeni distanci – bolje rečeno v svojem comfort zone-u. Ne želim posegati v njegov osebni prostor, zato bom zdaj jaz počakala ali bo naredil kakšen naslednji korak, tudi če ne takoj.

Vse dobro in hvala za odgovora,

Mija

Vseeno pa me pika eno vprašanje. Misliš, da je možno, da mu nisem več všeč? In da mi ne želi direktno povedati?

Dokler ti on direkt ne pove v obraz, ne moreš vedeti. Mi lahko ugibamo, a ni nujno, da bo prav. Lahko ga čakaš v nedogled… a jaz menim, da ne glede na vse, moškemu, ki si mu res všeč, ne bo pustil dvomov ali riskiral, da te izgubi. Pač glede na izkušnje z njimi. Tisti, ki cinca in si mu morda 2., 3. ali…xy opcija/rezerva pa nikoli ne bo tisto, kar te bo osrečilo. Ti bo pustil “priprta vrata”, vmes pa preizkušal druge opcije. V izogib temu je dobro, če ga malo dregneš, da ti kot že napisano, ne jemlje časa in energije, če nima resnih namenov za karkoli v smeri partnerstva začet.

V odnosih ni zagotovil, a vseeno nek rešpekt do osebe, čustev in časa, ki ga ne moreš dobit nazaj bi moral biti. Moje zelo subjektivno mnenje, pa vendar…kot protiutež upanju, ki ga sicer rada promoviram tudi sama. A ko se opečeš, obžaluješ, da ti kdo ni svetoval drugače, kar bi ti prihranilo ogromno enih nevšečnosti.

kakšne litanije, prebrala do polovice, pa ne morem več… res… jaz tudi imam kdaj tremo v kakšnih situacijah, pa se s tem soočiš kot odrasla oseba in ne bežiš nikamor… ne isščeš izgovorov in predvsem ne odlašaš stvari – ker z odlašanjem ne rešiš nič in nič ne bo bolje, ampak samo še slabše
. sam en kup izgovorov je to za bežanje pred stvarmi in odmik njih… odgovorni ljudje ne bežijo, ampak se pogovorijo – to tako je – bolj odlašaš bolj bežiš slabše je

predstavljaj si primoža rogliča sedaj – cilj mu je zmagati dirko – a misliš da mu bo bolje in bo kaj dosegel če bi zbežal… ko je ostal sam v hribih in ostali so napadali – sam je soočil se s tem in napadel… ne pa jokc pa na drevo, nimam prijateljčka zraven, strah me je in imam tremo, bom raj kdaj drugič, naj se vse prestavi… to tako ne gre za nekam premakniti se do cilja ali želje, ki jo imaš, je treba kaj narediti – včasih soočiti se tudi z neprijetnimi občutki, trema strah in jih premagati se pogovoriti… z bežanjem in izgovarjanjem se nikoli nikamor ne pride… ja to delajo edino prpe…
kak se bo pa tak moški zanjo postavil in za družino – bo tudi prpa… lepo prosim no.

kakšne litanije, prebrala do polovice, pa ne morem več… res… jaz tudi imam kdaj tremo v kakšnih situacijah, pa se s tem soočiš kot odrasla oseba in ne bežiš nikamor… ne isščeš izgovorov in predvsem ne odlašaš stvari – ker z odlašanjem ne rešiš nič in nič ne bo bolje, ampak samo še slabše
. sam en kup izgovorov je to za bežanje pred stvarmi in odmik njih… odgovorni ljudje ne bežijo, ampak se pogovorijo – to tako je – bolj odlašaš bolj bežiš slabše je

predstavljaj si primoža rogliča sedaj – cilj mu je zmagati dirko – a misliš da mu bo bolje in bo kaj dosegel če bi zbežal… ko je ostal sam v hribih in ostali so napadali – sam je soočil se s tem in napadel… ne pa jokc pa na drevo, nimam prijateljčka zraven, strah me je in imam tremo, bom raj kdaj drugič, naj se vse prestavi… to tako ne gre za nekam premakniti se do cilja ali želje, ki jo imaš, je treba kaj narediti – včasih soočiti se tudi z neprijetnimi občutki, trema strah in jih premagati se pogovoriti… z bežanjem in izgovarjanjem se nikoli nikamor ne pride… ja to delajo edino prpe…
kak se bo pa tak moški zanjo postavil in za družino – bo tudi prpa… lepo prosim no.
[/quote]

👍👍 Žal je tako. No, upoštevati je treba, da sta zelo mlada. Ampak ja. Kako bo, ko pride do težav? Črta? To mora Mija vedeti kaj sploh želi in kakšnega partnerja bi rada

zakaj za vraga bi se morala vedno ženska udinjati tej prpi – razumem kakšna jokica in revica si se bom zato odpovedala svoji želji do resne veze in bom zapravljala čas s tabo v prijateljstvu…
zakaj za vraga – če ima želje imeti partnerja, resno vezo…. zakaj bi morala ona sebe zanikati in čakati v nedogled eno tako prpo. In me ne bo nihče prepričal, da si tak človek želi to žensko… če bi si jo, bi nekaj za to konkretno naredil… ne pa jo držal na distanci in fural prijateljstva in si kolege na pijačo zraven vozil… s tisto ki tako dela si je pač ne želi dovolj, mu ni dovolj pomembna – če bi mu bila, bi premagal svoj strah in tremo ali karkoli ga že daje. Pika.

Smo različni. Je treba tudi to upoštevati. Odnosi niso vedno tako enostavni. Morda je njegova prva? Prej bi rekla, da se gre neke igrice, morda celo po nasvetu raznih prijateljev “strokovnjakov”, npr.ko ti piše čakaj 3 dni, delaj se nedosegljiv blabla… ker kao to naj bi pomagalo. Pa doseže čisto kontra učinek. Kakorkoli. Če si jo res želi, kot parterko…za zvezo…bi bilo fajn, da se zmiga. Če ne, bo že s časom ugotovila, da to ni to.

Ko berem to zgodbo,je skoraj identična moji zgodbi, ampak pri naju se je končalo drugače. Takrat mi je zameril. Bila sma še najstnika. Do konca šolskega leta mi niti ni rekel več bu ,niti mu ,skratka oddaljil se je.

Sma pač šla vsak svojo pot. Je že bilo tako usojeno.

Mija,lepo, da je sprejel tvoje povabilo,upam, da se vse uredi in to v vajino dobro. Vso srečo.

Smo različni. Je treba tudi to upoštevati. Odnosi niso vedno tako enostavni. Morda je njegova prva? Prej bi rekla, da se gre neke igrice, morda celo po nasvetu raznih prijateljev “strokovnjakov”, npr.ko ti piše čakaj 3 dni, delaj se nedosegljiv blabla… ker kao to naj bi pomagalo. Pa doseže čisto kontra učinek. Kakorkoli. Če si jo res želi, kot parterko…za zvezo…bi bilo fajn, da se zmiga. Če ne, bo že s časom ugotovila, da to ni to.
[/quote]

Tudi jaz sem imela tako simpatijo z kvazi strokovnjaki prijatelji in sem potem se malo ohladila in odtujila od njega zaradi teh pod narekovaji super nasvetov.

Tudi jaz sem imela tako simpatijo z kvazi strokovnjaki prijatelji in sem potem se malo ohladila in odtujila od njega zaradi teh pod narekovaji super nasvetov.
[/quote]

Zato so ma modreci večinoma tiho. To je najboljši nasvet, ki ga nekomu lahko daš 🙂

Tudi jaz sem imela tako simpatijo z kvazi strokovnjaki prijatelji in sem potem se malo ohladila in odtujila od njega zaradi teh pod narekovaji super nasvetov.
[/quote]

kaj pa drugega boš… tisti, ki se igra igrice in neke taktike s tvojimi čustvi, pač te ni vreden. To je res tako otročje, da človeka v sekundi vse mine. Mislim kaj boš s takim tipom, pol se lahk vedno sprašuješ, če bo vedno kalkuliral, igral neke taktike in igrice… to ni iskrenost in če ni iskrenosti- je bolje da s takim človekom nič nimaš.

Najbolj objektivna rešitev trenutno se mi zdi, da zadeve pustim odprte. Nič ne bom na silo zapirala in reševala, pač pa bom počakala na oktober, da vidim kako se bo tam vedel oziroma na to da mi bo (če mi bo) napisal da se kaj vidiva. Do takrat bom pa jaz ostala v ozadju, vrata ima še vedno na stržaj odprta, a se bom posvetila drugim obveznostim. Pa naj vse skupaj čas uredi. Jaz sem nardila kar sem lahko, iz moje strani jasno ve, da mi je všeč, zdaj je pa vse na njem. Naslednji korak ne bo moj.

Mija,
prepričana sem, da si mu všeč tako kot si mu bila prej, ker privlačnost ne mine, razen če bi se ti drastično spremenila v tem času, fizično ali osebnostno, kar pa mislim, da se nisi:) Tako da v to sploh ne dvomi – vidva morata samo ugotoviti, ali je tale fante pripravljen zares biti s punco.

Možnih je več scenarijev, od ‘dobrih do slabih’, eden izmed bolj črnih je celo ta, da je fant morda homoseksualec in si zato izbira punce, za katere že vnaprej ve, da ga ne bodo hotele…še posebej če si bolj nežna punca, kar mislim, da si. Nežna punca je varna in ja, možno je, da fant cilja na to, ni izključeno. Ne zdaj tega preveč zapopast, navajam ti najbolj črno možno zadevo, ampak se dogaja. Lahko pa je samo fant, ki še ni dobro razvil svojega jaza – kar za 20 letnika ni nenavadno.

Tale, da si je sposodil frenda, da je potem on peljal komunikacijo s tabo, je res lovska:) Vzel je oprodo s sabo, da bo on opravil njegovo nalogo:) Ja, hudo no:) Ampak, ostanimo vseeno še malo v duhu razumevanja – predvsem zato ker mislim, da je to zate dobro. Če bi bila ti drugačna oseba, bi morda celo veljalo, da je bolje, da greš dalje. Samo nisi. Si senzibilna in ne boš kar tako mogla tega izbrisat, fant se ti je pa malce pregloboko že usedel – zato je bolje, da vseeno še malo eksperimentiraš in tole prežvečiš, vidiš, kaj je na stvari. Nazjaš, da je šleva in papak, ga lahko še vedno:) Mislim celo, da bo to na neki točki vsekakor potrebno in to ne samo enkrat:) Če boš toliko časa vztrajala.

Po tem, kar pišeš, tale fant rabi streznitev pa kako brco tudi – ampak ne takoj, ker jo bo ucvrl še dlje. Malo je treba še počakat. Tukaj si predvsem važna ti – ker je videti, da si rahločutna, te lahko privleče fant, ki je bolj nežen, plah in ima v sebi veliko kompleksov – to je cena, ki jo plačaš za senzibilnost. Seveda je najbolj enostavno, da se v odnosih deluje na prvo žogo, skoči na privlačnost in ne ‘komplicira’ ter od moškega pričakuje, da je ‘dec’ – veliko ljudi deluje tako in celo ustvarijo neke odnose, res pa je, da zelo senzibilni takšni ljudje po navadi niso. Ti zagotovo imaš sposobnost v človeku videt mimo fasade in čutit malo širše in globlje, kar je lepo – res pa je, da lahko zaradi tega zlahka ‘pokasiraš’ zakompleksance:)

Poznam dosti takšnih zgodb, poznam plahe moške in fante, poznam zgodbe, kjer je fant punci rekel, da ‘ni šans, da bo kdaj z njo, da naj si to kar izbije iz glave, ker je to samo njena fantazija in on sploh ni zainteresiran’ – pa sta zdaj že 20 let poročena:) Poznam tudi obratne zgodbe, kjer je punca rekla ne in ‘mutila’ več kot pol leta, zdaj pa je ravno tako že več kot 20 let skupaj s tem moškim in se imata zelo rada – dejansko raje kot nekdo, ki je skočil v odnos na prvo žogo. Delala sem s fantom, ki je bil brezupno zaljubljen v punco, pa vse naredil, da ‘nikoli ni imel časa zanjo’. ma to so zgodbe, na tone njih, kolikor jih hočeš. Ker sem v položaju, da mi moški odpirajo ‘dušo’, vem, kaj se jim plete po glavi. Vsaj tistim bolj senzibilnim. In jim ni lahko, verjemi. Stokrat bolj so izgubljeni kot vsaka punca.

Enostavno je biti črno-bel in reči, ‘če mu je do mene, se bo že potrudil’, naj bo ‘pravi dec’ in vse to. Mnogi takole pokrajšajo odnose in morda jim je na prvo žogo res lažje in enostavneje. In res lahko taki ljudje, kot si ti, dostikrat tudi brez potrebe trpijo in fantazirajo v prazno, se ukvarjajo z nekom, ki sploh ni zmožen odnosa, in upajo na nekaj, kar se potem nikoli ne zgodi. To je vse res. Poznam veliko zgodb z jalovim koncem, tudi že zgoraj omenjeni primer homoseksualnosti. Ampak poznam pa tudi kvalitetne odnose, ki so zrasli iz frustracij in iskanja drug drugega. Res je, da je lahko vse skupaj samo ena megla in dlje od tega nikoli ne gre. To je zelo možno. Ampak res je tudi, da iz takih ‘zakompleksanih’ scen dostikrat nastanejo najlepši in najgloblji odnosi, ravno zato ker si dva dovolita neko transformacijo, kar ju poveže bolj kot karkoli.

Jaz osebno imam izkušnjo z moškim – ki sicer ni partner, ampak kolega – ki se me je tako bal, da me je zavračal in se bodel z mano 5 let! Spravljal me je ob pamet na trenutke, zdelo se je nemogoče imet normalen odnos z njim, sem šla pač stran, pustila – ampak sva se nekako vedno spet srečala, poti so naju pripeljale skupaj in danes sva odlična kolega, izjemno zaupna in prijateljska. In sam ve ter prizna, koliko dela je imel s tem in koliko se je spremenil. Res je, da je to malce poseben primer, ne priporočam tega sicer:) Hočem pa reči, ko gre zares, ko se te res eden malce bolj v globino dotakne, nastane problem pri marsikomu – res pa je, da teh kompleksov in težav psihe ‘povprečen’ folk niti opazi ne. Ljudje se v povprečju ne ubadajo s tem, pokrajšajo zadevo na to, da so pač srečali šlevo, in grejo dalje. Saj niso opremljeni, da bi videli ali opazili še kaj globljega kot šus na prvo žogo, kaj šele da bi se s tem ubadali in videli dlje od površja. Če vidijo, da se nekdo kobaca, gredo pač dalje in iščejo drugo ribo. Eni nesrečniki se pa pač malo bolj ubadamo in ribarimo po kalnih vodah – in ti spadaš mednje:) Pri tem boš vsekakor naletela na blato, to je res – ampak boš pa našla tudi kak dragulj, ki si ga nekdo, ki se mu ribarit ne da, niti predstavljat ne more.

Zato ti pravim, da še malo poglej, kaj je na stvari – bolj zaradi sebe. Ker mislim, da nisi tip, ki lahko kar odmisli vse skupaj in gre dalje. Poslušaj občutek – zdaj se malo umakni, če boš imela željo, ga spet poišči…vzemi vse malo bolj igrivo. Ko boš imela dovolj, boš to jasno vedela in tudi ves ta naboj bo tudi pri tebi popustil. Ker zdaj si šla v zadevo z veliko čustvenega naboja – in to se čuti. Fant je vedel, za kaj gre, vsekakor. Zato je moral revež pripeljat dodatno silo, da ga brani:))) Zdaj bosta oba malo popustila, potem boš pa tudi videla, kako ti je. Morda te bo vse skupaj minilo, morda boš vse vzela lahkotno – in ga nato mirne duše in direktno konfrontirala, da naj neha biti papak. Ker papak je, to je dejstvo, zdaj samo treba malo mu dat časa in videt, če se bo transformiral v kaj bolj zrelega. Najprej je treba do njega delovati mirno, na koncu pa s pošteno prizemljitvijo:) In če boš takrat še v tej zgodbi, ga boš prizemljila in soočila z lahkoto – zdaj si bila tudi ti čisto preveč obremenjena in prestrašena.

Tako da, vzemi tole bolj lahkotno, naj ti ne načne samozavesti – čas bo pa pokazal, ali je dovolj substance, da tole zdržita in nekaj ustvarita. V vsakem primeru si pa že zdaj malo zrelejša in imaš eno izkušnjo več:)

če nista dobro fu.kala .. nima smisla nadaljevati

Vem, da bo na določeni točki prišlo do tega, da se bom ˝razjezila˝ na njega zaradi njegove neodraslosti, ko pride do takšne stvari, do čustev, pa do tega, da me je ˝tako dolgo˝ pustil na mrtvi točki. Ampak se mi zdi da, ko mu bom določene stvari povedala, se bo tudi sam pri sebi malo zamislil. Vsaj upam. Dosti ga poznam, da lahko rečem, da je človek z dušo in srcem. Ne želim ga spreminjati. Ampak vso svojo ranljivost skriva za zidovi, ker misli, da je ranljivost nekaj slabega.. nekoč si želim z njim pogovora, samo kot človek s človekom, želim mu pojasnit, da dokler si nebo dovolil biti ranljiv sploh ne bo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} živel, užival življenja. Ampak trenutno je za ta pogovor še prehitro – zaradi njega, ne zaradi mene. Škoda ga je, da se ne odpre. Ampak tako kot velja za vsako stvar – vse ob svojem času:)

+Sem pa trdno prepričana, da ga zanimajo le ženske, mislim da njegov strah in kompleksi izvirajo iz prejšnje zveze, iz katere je odšel precej prizadet.

Precej prizadeti smo bili verjetno nekoč vsi. A to ni izgovor, da naslednji ne daš priložnosti. Se strinjam s tabo glede ranljivosti. Včasih je treba riskirat.

Ah Mija Mija… 😊 pojma nimaš kako ti želim, da ti uspe. Da se ti odpre in ko bo pravi čas, da si povesta vse. Imam občutek (po zapisanem), da bo tudi on imel “cel roman” za povedat. Še posebej, če je ves ta čas tiščal v sebi.

Kot rečeno, znaš videti ljudi globlje, dojemljiva si za njihove stiske in rane, zelo si rahločutna, kar je tvoja sposobnost in kvaliteta. Zato boš v odnosih vedno malo terapevtka in učiteljica:) Nič slabega ni v tem, to je ena najlepših oblik ljubezni – samo čuvaj svoje meje, ker se kot taka hitro lahko preveč razdaš.

Videti je, da fanta že precej dobro razumeš, zato ne dvomim, da boš kar dobro plula skozi tole:) Rabiš pa malce opore in duševne hrane zase, da se ne boš preveč izčrpala. Zato bi ti jaz rekla, da išči veliko svojega miru, nahrani se, čuvaj se in zaupaj svojim občutkom. In pripravi se na to, da bojo tvoji odnosi vedno imeli komponento terapije in bolečine – kar je v redu, nič patološkega ni v tem. Videti je, da si dovolj zrela in razumna, da tole ni patologija – si enostavno karakter, ki tako deluje. Spoštuj to, ker to je kvaliteta, samo previdno ravnaj s svojo energijo.

Fantu ne govori direktno o ranljivosti – ne bo naletelo na posluh. To bo zanj samo prazna beseda. Treba je pokazati, kaj je ranljivost – s tem da si ranljiva ti. da se ti odpreš, sežeš do njega, poveš kaj o sebi, pokažeš veselje ob njem…in tudi jezo, ja:) Te stvari se najprej kažejo – ubesedovanje pride čisto na koncu, ko je že izkušnja.

Tako da manj besed na začetku in več spontanih dejanj. In pa zavedanje, da ga tudi terapiraš. Tvoj odnos do njega je terapevtsko naravnan, to moraš vedeti. Dokler si ti v redu s tem, je vse ok, lahko je celo zelo lepo in se iz tega veliko razvije, samo varuj svojo energijo in opazi, kdaj ti morda postane preveč. Če se greš tako zgodbo, rabiš podporo zase – v prijateljici, v kaki duhovni dejavnosti, karkoli kar te bo napolnilo. Imej stalno v mislih svoj vir energije, ki se ne sme izpraznit.

Precej prizadeti smo bili verjetno nekoč vsi. A to ni izgovor, da naslednji ne daš priložnosti. Se strinjam s tabo glede ranljivosti. Včasih je treba riskirat.

Ah Mija Mija… 😊 pojma nimaš kako ti želim, da ti uspe. Da se ti odpre in ko bo pravi čas, da si povesta vse. Imam občutek (po zapisanem), da bo tudi on imel “cel roman” za povedat. Še posebej, če je ves ta čas tiščal v sebi.
[/quote]

Tudi jaz se pridružujem:) Mija, upam, da vama uspe, zna biti to zelo lepa zgodba:)

Tudi jaz se pridružujem:) Mija, upam, da vama uspe, zna biti to zelo lepa zgodba:)
[/quote]

“Z občutkom” hvala za te zapise. Tako lepo znaš ubesediti misli, s katerimi se lahko verjetno marsikdo poistoveti in ne čuti “čudnega”. Meni si dala veliko za misliti glede več stvari v mojem življenju, čeprav nima nobene zveze z Mijino zgodbo. Piši večkrat prosim 🙏 Hvala še enkrat.

Najlepša hvala obema:) Ne morem vama povedati, kako sem vesela, da spremljata mojo zgodbo in delita svoje nasvete in izkušnje. Ker jaz ko sem še bolj ˝zelena˝, se še lovim. In to je v redu.
Zgodba ni zaključena, ubistvu prav zaključena verjetno tako ali tako nebo, ker bova prijatelja ostala ne glede na to ali bova poskusila kaj v ljubezenski smeri ali ne. Kot si rekla ˝z občutkom˝ fant se mi je že pregloboko vsidral v srce, da bi kar vse pustila in zdi se mi, da bo delček mojega srca vedno njegov. Malo ironično, če se za nazaj spomnim, v začetku ko sem ga jaz sama odrivala, ko sem bila jaz tista, ki jo je bilo strah, pa že takrat sem imela občutek, da je on drugačen kot ostali fantje v mojem življenju. Prav imela sem občutek, da bo pustil nek pečat na meni. Bom še sproti napisala, če bo kaj novega, zdaj bom stopila malo v ozadje, pa da vidim če bo sam kaj ukrenil, če mu bo manjkala moja družba ali ne.

Lep večer vama želim,
Mija

Naj te ne preseneti, a nekateri smo še zeleni pri 40… Leta mislim da ne vplivajo toliko, kot izkušnje…če jih nimaš, je isto kot da si stara 15😅. Pa konec koncev srce je večno mlado. Če mu slediš, se počutiš mlad vedno. V tem ne vidim nič narobe.

Morda me tvoja zgodba opominja bolj na to, da se ne smem prepustiti razumu, ampak moram tudi sama še naprej slediti srcu, čeprav me vedno spravi v “težave” 😊. Zato ko tako rada berem. In marsikaj zaradi tvoje zgodbe vidim sedaj drugače…

Vsi si zaslužimo biti srečni in ljubljeni. Zato vedno rečem..imejte se radi ljudje, življenje je čisto prekratko za karkoli manj kot ljubezen

Vedno znova ti dam prav. Me veseli, da si se kaj naučila iz moje zgodbe, jaz sem se veliko:) Tudi mene srce vedno spravi v težave, ampak baje nisi živel če nisi vsaj malo trpel, tako da rajši živim, kot pa da sem kot ena rastlina iz dneva v dan haha. Si pa mi, bolj čustveni, čisto vsako stvar preveč zakompliciramo. Smešno, ko drugače jaz nisem bila takšna, ampak v zadnje pol leta, ko sem imela čas delati na sebi sem se pa precej odprla. In to mi je všeč.

Bravo zate. Veš, imam skoraj toliko starega sina kot si ti, kot mama bi te najraje vzela pod “perutko” in zaščitila pred svetom, razočaranji, strtim srcem,… a ne gre to tako. Ravno v vsem tem je čar in napredek, rast in kot praviš delo na sebi. Se strinjam. Živi na polno. V barvah. Enkrat bodo bolj pisane, drugič temne, a vse so lepe na koncu…in potrebuješ vse za lepo sliko. 😊 Oh, čustveni smo prav posebna sorta. Vedno sem mislila, da je to prekletstvo, z leti pa ugotavljam,.da je dejansko blagoslov. Se pa še vedno sprašujem…saj se celo življenje učimo. Včasih nam pot potem prekrižajo taki kot ti, ki imajo nalogo, da nas spomnijo kdo smo in kaj smo. 😊 Hvala Mija. Sonce si.