Frka z darili po službah :))

Opažam do kakšnih neugodnih, smešnih in celo nezavidljivih situacij lahko pride v službah, ko se kupuje darilo za sodelavko/sodelavca (npr. za rojstni dan, upokojitev, odhod v novo službo…). Nekateri (praviloma so to ženske) se zdijo že rojeni z nadnaravno sposobnostjo izbora najboljšega in najprimernejšega darila za dotično osebo. 🙂 Vsi ostali predlogi se jim zdijo neumni, smešni…

Imate v vaši službi take osebe, ki se vedno uštulijo, ko je potrebno kupiti kakšno darilo v smislu – bom jaz kupila, ker vi ostali itak nimate okusa? :))

Se spomnite kakšnih “kiksov” pri kupovanju daril za sodelavce? Ste upali povedati, da je darilo slabo, neprimerno ipd.?

Meni so recimo smešne situacije, ko nekomu vnaprej kupijo darilo, on pa je potem prisiljen “častiti” za rojstni dan, pa sprva to ni bil njegov namen. Ali pa, ko se pobira “znesek” glede na simpatičnost osebe, ki praznuje.

Daril kupujem veliko. Za svojce in družino.

Pri sodelavcih grem po liniji najmanjšega odpora. Ko vprašajo denar, ga dam. Se podpišem na čestitko, ko nekdo z njo prikokodaka mimo. In potem se pridružim, da osebi čestitam/voščim in z veseljem pogledam, kaj smo ji kupili.

Idej ne dajem, razen če me kdo eksplicitno ne vpraša. Karkoli oseba dobi, je zame o.k. in glede na to, da v procesu ne sodelujem aktivno, si tudi ne jemljem pristojnosti, da bi sodila o primernosti darila. In srečna sem, da obstajajo taki ljudje, ki uživajo v izbiranju daril. To pomeni, da meni ni treba izgubljati časa s tem …

Pandora, iskreno napisano. Ampak jaz sem mislila bolj tiste primere, ko se je zgodila kakšna smešna situacija v zvezi z darili. Evo, recimo, ena moja sodelavka je dobila neprimerno darilo za rojstni dan. Nekaterim se je darilo zdelo šaljivo, drugim pa žaljivo. Prišlo je do tega, da se slednji niso želeli podpisati pod čestitko. Do takih situacij prihaja, ko se osebe ne dogovorijo, kaj bi bilo dobro kupiti in gre nekdo sam in po svojem okusu, izboru oziroma na lastno pest kupi darilo.

Ah takšnih nadnaravno sposobnih, popolnih ljudi, ki zmorejo vse, je polno:). Pri nas je bil dolgo časa problem, kdo bo šel sploh kupit, potem smo se zmenili za neko simbolično darilo, nato spet malo po svoje. Nimam nič proti hudomušnim darilom, samo morajo biti primerna času in kraju:). In po moje je moška populacija veliko bolj dojemljiva, odprta za vse norosti kot recimo kakšna picajzlasta, zategnjena, mična gospodična:).
Ne razumem, zakaj so ljudje takšne škrtice, če je treba dati za pijačo? Saj ni treba organizirati ohceti:))). Lahko spečeš domače pecivo, toliko da je pozornost in jim daš vedeti, da so tudi oni del tvojega sveta. Glede zbiranja denarja…vedno sem dala toliko kot so rekli, da pride po osebi. Doživela pa sem, ko so se ljudje pogajali, koliko bo kdo dal za koga, ravno v smislu všečnosti osebe, ki je praznovala. Al si zraven al te pa ni. Kdor ne želi prisostvovati, se tega preprosto ne gre. Če se pa ozira, kaj bodo drugi rekli in mu je mar za opletanje ostrih jezikov, potem naj trpi in si vsakič razbija glavo, kaj mu je tega treba:).
Nenazadnje..druženje v smislu praznovanja naj bi bilo nekaj lepega, a ne:). To ni čas, ko se ljudje gledajo postrani, si mečejo polena, tekmujejo. To je čas, ki si ga vzameš in se poveseliš s tistim, ki mu ta dogodek nekaj pomeni.

Ker vladajo zakoni sebičnežev in nemoralnih ljudi.

Meni gre pa na živce vse to častenje in tako naprej.
Nekaj časa je bilo tako pri nas, da je tisti, ki je želel, poslal vabilo, da bo častil in se je potem pobral denar, da se mu je nekaj kupilo.
Zdaj pa so se spomnili kar tako, da že prej pobirajo denar in nekaj kupijo in dajo, čeprav nisi nič vabil. In potem seveda moraš častit, čeprav nisi tega želel.
Pa ni problem v denarju, ampak v tem, da preprosto nočem v službi praznovat svojega rojstnega dne, da mi to ni prijetno in pač ni moja navada praznovat sploh. Najraje bi kar dala denar in se ne prikazala. Preprosto nočem biti v središču pozornosti.
Kar se pa daril tiče pa kaj vem, k sreči imamo par takih, da gredo vedno v šoping. Kar kupijo pa ne vem, če bi meni kupili, mi ne bi bilo všeč. Kako je pa obdarovancem pa ne vem. Gre pa za recimo knjige, ki me niti malo ne potegnejo, ker berem čisto drug žanr. Pa podobno.
Preprosto pa mi je najbolj bedno to, da ti en vsiljuje, da moraš praznovat svoj rojstni dan, čeprav ga nočeš. Ker če ti dajo darilo pač moraš. In seveda stalno ponavaljanje kdaj boš častil in tako naprej.