Francoski recept – Babi, pomoč!;)
Punce, pozdravljene!
Vrnila sem se z dopusta na Korziki, kjer smo maksimalno uživali tudi v njihovih odličnih sirih. Potem pa smo našli še skuto iz ovčjega mleka, ki je bila začinjena z odličnimi začimbami. Ker sama ne govorim francosko, bi prosila za nekaj pomoči – vse ostalo mi je jasno, le tega ne razvozlam, kaj je “sariette”.
Bi mi lahko kdo pomagal ali pa morda Babi, ti poznaš celo kak način, kako pripraviti to začinjeno skuto, ki prav razvaja brbončice?
Bom prepisala kar vse sestavine z ovitka:
lactoserum frais, lait de brebis frais, sel, ail, persil, sariette, majorlaine, romarin, thym.
Se pri nas sploh kje dobi ovčja skuta?
Aha, pa če ima kdo kak recept za pripravo figove marmelade tudi ne bi bil odveč…;)
Hvala za pomoč,
Val
Ovčja skuta se dobi na ljubljanski tržnici (pod arkadami) pri prodajalki izdelkov kmetije iz vasi okoli Šk. Loke. (vendar ne vse dni, torek, četretek, sobota)
glede recpeta nimam pojma – francoščine ni bilo na urniku v šoli…ampak kako besedo bi se dalo najti – timijan, rožmarin, majaron, sol, olje, peteršilj, ostali dve stvari pa upam da bo kdo drug pomagal…
LD, Maja
Še enkrat se je izkazalo, da ste, punce, zakon!;)
Hvala vsem – Sonce rumeno, na recept za fogovo marmelado pa bom z veseljem počakala!
Belka, o Korziki pa ti z veseljem vse razložim – lahko mi pišeš na binaural@email.si, pa ti povem, kar te zanima! Samo to – ne bo ti žal, ko si enkrat tam, se v Korziko zaljubiš;)!
lp,
Val
Hej!
Prevod si ze dobila.
Vem, kako je to dobro. S sorodniki ( Cannes) sem obiskala tudi ta prekrasen otok in okusala skuto. Ni je tezko narediti doma. Dobra je tudi kozja. Sama take mesanice rada delam, ki jih uzivamo takoj ali panaredim majhne hlebcke ( za dvakrat v usta), jih povaljam v zacimbah in susim na deski. Je zelo njami.
Kaj pa njihove terine iz merjasca si poskusila? So mojstri.
Lep pozdrav Babi
Najprej tebi, Babi – ne, jaz merjaščeve terine nisem poskusila, ker nekako ne maram divjačine…;) Sem pač med tistimi, ki imajo predsodke do določenih jedi… Zato pa je toliko bolj v njej užival moj partner, ki je z užitkom pomazal vse…
Jaz pa sem zato poskušala kostanj na tisoč in en način, pa mandarine in klementine, pa cedrino marmelado… Ma, vsega je preveč…;)
Belka in ostale punce pa, ki vas zanima Korzika – se opravičujem se bom pač razpisala…;)
Mi smo potovali s trajektom iz Livorna v Bastio na severu otoka in se pomaknili čez skrajni, severni del otoka, Cap Corse do majhnega, čudovitega mesteca St. Florent. Ves čas smo kampirali v kampih, ki jih je na Korziki na pretek in lahko med njimi izbiraš, tisti z dvema zvezdicama so bili ponavadi že odlični, tisti s tremi pa so imeli vsi po vrsti bazen in pa posebno pralnico s pralnimi stroji. razen ene neprijetne izkušnje (kamp Tikiti v Proprianu) so bili vsi kampi in tudi njihovi lastniki naravnost super. Cene v kampih so nižje kot pri nas, standard in čistoča pa neprimerno višji. St. Florent je bil včasih majhna ribiška vasica, zdaj pa se je razvilo v majhno, a turistično mestece, ki pa je julija in avgusta precej oblegano. Od tod se je najbolje podati na sever, Cap Corse, ki je s svojimi vasicami naravnost fantastičen in se je zdel kot it pravljice, a ceste so tu res obupne. Zelo ozke, ovinkaste in obešene visoko nad obalo brez ograj, tako, da me je bilo precej strah. Ostale ceste po otoku so bolj ali manj super. Iz St. Florenta, kjer smo bili v super kampu U Pezzo, ki je v lasti družine, ki ima tudi čredo konjev in pravi mali živalski vrt (cena kampiranja za dve osebi, šotor, avto in psa je bila na dan 13 evrov), smo se pomaknili proti zahodni obali, najprej v zelo turističen Calvi. Ta ima prekrasno trdnjavo, v kateri je ves stari del mesta in prečudovita ob večerih, toda sicer je mesto izjemno turistično, takšna pa je tudi plaža, ki s sončniki in ležalniki najbolj spominja na Cannes ali Nico. Zato smo kar hitro zavili po obalni cesti (ki je zelo nevarna, a ima prečudovite razglede) do naravnega parka Les Calanches, v katerem prav tako najbolj uživaš zvečer, ko prekrasne rdeče skale, ki jih je oblikoval veter in dež, občuduješ obraze v soju sonca. Prekrižarili smo zahodni del obale, ki je po mojem mnenju veliko lepši od vzhodnega, ki je bolj poln turistov in nima toliko zanimivosti. Potem smo se utaborili v proprianu na zahodnem delu, od koder smo šli na oglede Sartena, starega korziškega mesta, ki je najbolj znano po vendetti, pa do arheološkega najdišča Filitosa, kjer imaš menhirje in najdišča stara 8000 let.
Nujen je še ogled najjužnejšega mesta Bonifacio, ki ima prav tako prekrasno staro mesto v trdnjavi, toda zaradi bližine Sardinije in velike turistične pomembnosti tudi precej višje cene. Vzhodno obalo smo bolj ali manj spustili, čeprav ima prekrasne peščene plaže, a teh je polno tudi na zahodni strani otoka. Potem smo šli v Corto, starodavno mesto, skrito v gorah, ki je bilo zame najčudovitejša izkušnja. To moraš videti in doživeti, ker enostavno ne gre opisati! Sicer pa je vsak del Korzike zgodba zase, tako je raznolika in prekrasna, da kar ne moreš domov. Rastje je mediteransko, vasice so narejene iz kamna in vpete v skale, povsod je polno rož in prijaznih ljudi. Za komunikacijo je nujna francoščina ali italijanščina, drugače pa se odlično sporazumeš tudi z nasmehom in rokami, ker angleščina bolj malo pomaga. Cene so precej visoke – pivo zunaj je okoli 2-3 evre, včasih več, prav tako kave in sokovi. Hrana – meniji so okoli 15 evrov, a se ti bolj splača zaviti v kakšno domačo gostilno. Mi smo šli v takšnem času, ko še ni bilo veliko turistov, tako, da smo uživali na neskončnih peščenih plažah bolj ali manj sami. Za otroke in pse je idealno – mi z našim velikanskim psom nismo imeli težav nikjer. V 14 dneh smo zapravili 1000 evrov, kuhali smo si sami, ampak veliko zapravljali za sire, ki pa so super dragi (250 g okoli 6,7 evrov). Najbolj se ti splača nakupovati v velikih veleblagovnicah mreže casino ali kaj podobnega, ki jih najdeš v bližini velikih mest. Voda je pitna. Aja, pa najbolje, če greste z avtom, da se predate užitkom in instinktom, ker so majhne vasice ob poti najlepše in polne zelo prijaznih ljudi.
To je bilo bolj telegrafsko, ker lepot Korzike enostavno ne moreš spraviti v računalnik. Aha – še to – trajekt je bolje bookirati preko interneta, je veliko ceneje.
Če vas kaj zanima, vprašajte!
Še ena, ki je “padla dol” na Korziko,
lp,
Val
Hej, Val
Zdaj se mi je zasvitalo. Tisi tista Val, ki je kuhala brezmesni krompirjev golaz, kaj ne? Seveda ti ne bi smela omeniti terine.:)))
Cedrina marmelada….ni da bi clovek govoril in kamnite hiske vpete v skale.
Vsem, ki greste tja, uzijte otok maksimalno!!
Najraje bi zaklicala: Vidimo se na Korziki! Babi
Val, hvala za zapis o Korziki – lepo je brati, kako mora biti šele tam lepo…
Zdaj pa k Figovi marmeladi. Malo sem razočarana, ker sem v tej francoski knjigi našla samo figov džem z grozdjem. Morda ti bo pa vseeno prišel prav recept.
FIGOV DŽEM Z GROZDJEM
1,3 kg fig za 1 kg sadne sredice
200 g belega grozdja (po možnosti muškata)
800 g sladkorja
Fige opremo in odcedimo, nato ji skrbno obrišemo, olupimo in nazadnje narežemo na štiri dele.
Četritno sladkorja vsujemo v skledo, prekrijo s četrtino fig in v plasteh izmenično nalagamo fige in sladkor, dokler vsega ne porabimo. Pri sobni temperaturi naj se mešanica sadja in sladkorja prepaja 12 ur. Sladkor se mora ves stopiti. Če se ni, pustimo, da še nekaj časa stoji. Tedaj oplaknemo grozdje, ga osmukamo, če se da, vsako jagodo olupimo, ji odstranimo semena in le ta prihranimo.
Fige s stopljenim sladkorjem pretresemo v kozico, jo pristavimo, in ko zavre, kuhamo nad živahnim ognjem 7 minut. S penovko pogosto in nežno premešamo, da se fige ne bi prijele. Dodamo grozdne jagode in kuhamo še 3 do štiri minute ter stalno mešamo.
Želirni preizkus: na mrzel krožniček kanemo kapljico džema, in če se hitro strdi, je kuhan. Kozico odstavimo, z džema poberemo pene in ga še enkrat premešamo.
S pomočjo širokega lija in zajemalke damo jesenski džem v kozarce, jih zapremo in steriliziramo.
Za 6 kozarcev po 250 g.
Recep je iz knjige Alaina Fueret-a, ki naj bi bil velik mojster za kuhanje marmelad in dežmov, ima svojo trgovino, ki slovi po odličnih domačih marmeladah. Gospod Fueret je naslednik rodbine Tandre, ki že od 18. stoletja razvija alkimijo sadja in sladkorja.
Tako. Mislim da velja poskusiti, če so ti fige pač všeč. Mogoče bi grozdje celo kar izpustila, dala malo več fig pa bi bilo? Ne vem, razmišljam. Vem da je načeloma figov džem zelo sladek, sama ga še nisem delala.
Pozdravček.
Hvala, Sonce!
Jedla sem neko odlično figovo marmelado, sicer francoskega izvora, ki pa baje ni imela dodanega sladkorja. A misliš, da bi šlo, če bi naredila marmelado brez sladkorja, samo s figami, ali bi se to pokvarilo?
Poskusit bo treba, ni kaj, ker se mi že cedijo sline.
Babi, res je, jaz sem kriva za tisti brezmesni golaž – ampak nihče ni verjel, da v njem res ni bilo mesa…;)
Hvala vsem za nasvete!
Glede marmelade – po moje ne boš delala enormnih količin za shranjevanje (vsaj predvidevam no) in bi bilo čisto v redu, če narediš kozarček ali dva brez sladkorja (za vkuhavanje brez sladkorja ti bo Babi potrdila zadevo, mislim da je mojstrica za to).
O kakšnem brezmesnem golažu vidve tole debatirata??? Mogoče kakšen link na temo?
Hej!
Mislim, da je bilo v decembru, ko se je Val oglasila s prosnjo, kako skuhati dober brezmesni golaz. Denar od prodanega je sel za zapuscene zivali- vsaj mislim. In z naso pomocjo je Val skuhala tak dober golaz, da niso verjeli, da v njem ni mesa:))) Mi iskalnik ni pokazal.
Val, se da narediti tudi brez sladkorja. Mogoce melce vec casa kuhas. Ce sem v dvomu, dam pa majhne kozarcke v zamrzovalnik in stvar je resena.
Lp
Hej, punce!
Ja, marmelado bom poskusila narediti kar brez sladkorja, zdaj moram samo še na Štajerskem najti fige…;) Ta bo težka.
Vidim, da vse najete brez moje pomoči – hvala Babi in Sonce.
Belka, Korzika pa je septembra odlična, če ne najlepša, cene so takrat najnižje in temperature odlične. Ni vročine in morje je še vedno več kot toplo, okoli 23 stopinj ima. Mi hribolazili ravno nismo, smo se pa potepali po gorah in to bo naša naslednja destinacija – gorska Korzika. Nujno morate zaviti v Valee de la Restonica – gorski raj s potoki, jezerci in prekrasno naravo. Poročaj, ko se vrneš, da vsaj mi ne bomo Korzike tako zelo pogrešali…;)
Če te kaj zanima in ti mogoče lahko pomagamo, pa kar vprašaj.
Lep pozdrav vsem!
😉
Val
Forum je zaprt za komentiranje.