fovš tistim, ki ste podedovali …

Na nek način kar zavidam tistim, ki ste nekaj podedovali ali dobili v dar, tako da imate stanovanjski problem rešen.
Saj ni treba ne vem kaj, ampak z neko varnostjo, ki jo pomeni že manjše lastniško stanovanje, je veliko lažje zaživeti.

🙁

Ne bit! Nič ne more nadomestit najdražjih ljudi!

Imam sodelavca, ki je po vsej Sloveniji poverbal ene 5 bajt in stanovanj….pri 45.ih živi sam(fegi) v enem jebenem majhnem fletu, nima nikjer nobenega podnajemnika, sam je pa ogromna škrtica do sebe…mentalno je pa itak en zabubljen kmet…
Evo, jaz takim revežem nisem fovž…jaz bi takim pezdetom vzel vse….

Zakaj že??? A ni tko, da vsak s svojim premoženjem (pa četudi podedovanim) lahko dela kar hoče, če živi pošteno, plačuje davke itd…???

Verjamem ti, res je varnost.
Podedovala sem tretjino hiše, ki smo jo prodali in meni je dala neko varnost in prvič denar, ki je poenil mojo samostojnost, saj sem prej ves svoj zaslužek dala družini, mož je škrtaril in nikoli nisem imela več, kot nujno potrebno.
S tem denarjem delam zelo preudarno, saj penzija ni velika, žalostno pa je, da mi ga zavida mož, ker nisem več tako odvisna od njega kot sem bila, otroci so na svojem, jaz imam pa res dober občutek, ker nekaj imam.

HVALA, hvala starši, ki ste z muko to ustvarili.

Pri 12 letih sem izgubila starše in vse je ostalo meni. Res sem neizmerno vesela.

Jaz pa tebi nič ne zavidam, da nimaš v glavi vse vse na svojem mestu.

Pri 12 letih sem izgubila starše in vse je ostalo meni. Res sem neizmerno vesela.

Jaz pa tebi nič ne zavidam, da nimaš v glavi vse vse na svojem mestu.[/quote]

Zakaj tako grdo odgovarjaš? Ajde, malo se ji je zareklo, jasno, da ima večina rad ob sebi svoje med živimi. Saj piše “ali dobili v dar”.

Tudi jaz sem zelo hvaležna staršem za vso pomoč, ki so mi jo nudili in mi jo še. Sem s pomočjo staršev kupila dvosobno stanovanje (3/4 je bil kredit). Meni je bilo pri tem pomembno, da imam neko finančno zeledje, v primeru, če se slučajno kaj zalomi, če ostanem brez službe …. Zdaj imam le še 6.000 eur kredita.

Verjetno ti je hudo, če ti starši niso mogli finančno pomagati … Ampak poznam ljudi, ki so šli dobesedno s culo od hiše in si uspeli kar precej z lastnimi rokami ustvariti. Jaz se na tvojem mestu ne bi utapljala v nevošljivosti, žalosti, ker je v življenju več ali manj vse izravnano, pa čeprav se nam to ne zdi … Boš videla, četudi čez leta, , da ne bo vse tako črno-belo …

Jaz sem podedovala eno stanovanje v Ljubljani, počitniško hišico v Kranjski, apartma v Izoli in eno podrtijo na kmetiji na Štajerskem. Upam, da nisem še kaj pozabila. Denarja pa nič. Stalno samo tečem iz ene do druge lokacije, nikoli nimam časa zase in za moža, otroke. Življenje mi polzi čez roke, jaz pa samo delam in čistim, popravljam, sem deklica za vse! Groza! Včasih si želim, da ne bi podedovala te hudičeve nepremičnine. Tebi je tako lepo, ker nimaš nič ekstra za skrbet. Ti lahko v življenju smo uživaš.

Pri 12 letih sem izgubila starše in vse je ostalo meni. Res sem neizmerno vesela.

Jaz pa tebi nič ne zavidam, da nimaš v glavi vse vse na svojem mestu.[/quote]

Zelo grdo si napisala! Nihče , normalen si ne želi smrti svojih, da bo nekaj dobil!
Je pa lepo, da dobiš, kadarkoli in ne potrebuješ vse ustvariti zase in še za svoje otroke.
Eni res dobijo ogromno, nekateri pa pač ne morejo. A bi bilo lepo če bi. In tisti, ki je dobil vse , se znaša na tiste, ki niso in ne razume, da eni ustvarjajo od začetka.

Se mi ful smiliš… boga, res samo moraš letati… pa se smiliti sama sebi: daj prični živeti: prodaj nepremičnine, pa ne boš več njihov suženj in boš mirno zaživela… aja, saj res: potem pa ne boš mogla več reči: jaz pa imam + se ne boš mogla smiliti sama sebi. Sorry, ampak vsega ne moreš imeti, možnost je ali/ali… lahko pa nadaljuješ tako kot do sedaj in se bodo dediščine veselili drugi, ki jo bodo z veseljem prodali in si zagotovili mirnejše življenje.

Se mi ful smiliš… boga, res samo moraš letati… pa se smiliti sama sebi: daj prični živeti: prodaj nepremičnine, pa ne boš več njihov suženj in boš mirno zaživela… aja, saj res: potem pa ne boš mogla več reči: jaz pa imam + se ne boš mogla smiliti sama sebi. Sorry, ampak vsega ne moreš imeti, možnost je ali/ali… lahko pa nadaljuješ tako kot do sedaj in se bodo dediščine veselili drugi, ki jo bodo z veseljem prodali in si zagotovili mirnejše življenje.[/quote]

hahaha

A boš ti kupila kakšno mojo nepremičnino, cene so sedaj ugodne za kupce, za prodajalce pa slabe! Vsi bi hoteli nekaj na pol zastonj kupiti v tej državi, pa to bi še šlo, samo, a ti veš, kako malo denarja imajo naši slovenceljni? Malo. Tako, da ne vem, socialno vse skupaj zgleda! Nisem jaz socialna služba, da bom lačna usta hranila.

Takoj dam nepremicnino za 5 minut z mojo mamo.

+umrla je zelo mlada, tako da sem podedovala tudi kredit za nepremicnino. ni lahko odplacevati kredita, ko si se studentka, ceprav ga ni veliko ostalo.

A lahko zaboga popucate iz svoje glave ljudi, ki so odšli…zakaj hudiča se je treba vedno nazaj vračat…? Živte naprej pa jim dejte mir..

A lahko zaboga popucate iz svoje glave ljudi, ki so odšli…zakaj hudiča se je treba vedno nazaj vračat…? Živte naprej pa jim dejte mir..[/quote]

kako to mislis, popucamo ljudi, ki so odsli iz svoje glave? jaz sem smrt prebolela, normalno zivim dalje, ampak to ne pomeni, da bom svojo mamo spucala iz svoje glave, ampak se je bom vedno spominjala. zaboga, saj je moja mama. to ne pomeni, da cele dneve mislim na njo, dalec od tega. ampak vcasih pa pomislim, nisem si prepovedala misliti nanjo. se strinjam, da ni dobro, ce clovek zaluje se dolgo. jaz sem svoje izjokala, prezalovala. ampak nikoli pa je ne bom izbrisala iz spomina. s temi 5imi minutami sem zelela povedati, da nas vcasih en drek briga za nepremicnino, da bi bilo dosti lepse imeti neko osebo se vedno ob sebi, kot pa neko stvar, ki jo nekateri ocitno zavidajo.

tudi mi smo podedovali veliko vsoto denarja in dober avto…z denarjem smo si kupili hišo…in nikoli ne bi bila favš nobenemu, če bi se mu podobno zgodilo…ne vem zakaj so nekateri :/

Se mi ful smiliš… boga, res samo moraš letati… pa se smiliti sama sebi: daj prični živeti: prodaj nepremičnine, pa ne boš več njihov suženj in boš mirno zaživela… aja, saj res: potem pa ne boš mogla več reči: jaz pa imam + se ne boš mogla smiliti sama sebi. Sorry, ampak vsega ne moreš imeti, možnost je ali/ali… lahko pa nadaljuješ tako kot do sedaj in se bodo dediščine veselili drugi, ki jo bodo z veseljem prodali in si zagotovili mirnejše življenje.[/quote]

hahaha

A boš ti kupila kakšno mojo nepremičnino, cene so sedaj ugodne za kupce, za prodajalce pa slabe! Vsi bi hoteli nekaj na pol zastonj kupiti v tej državi, pa to bi še šlo, samo, a ti veš, kako malo denarja imajo naši slovenceljni? Malo. Tako, da ne vem, socialno vse skupaj zgleda! Nisem jaz socialna služba, da bom lačna usta hranila.[/quote]

Hja, meni je jasno, da so cene padle… še malo pa bomo na realnih vrednostih. Cela gora nekih objektov, ki so precenjeni za 500 in še več procentov. Ta zlata doba prodaje nepremičnin je na žalost/srečo mimo, stanje se ne bo izboljšalo. Naš nepremičninski trg je bil tak kot balon: ogromen, lep in poln zraka… predvsem za tiste, ki so vešči prodajanja zraka. In vem da slovenčeki nimajo denarja, večina jih je zakreditiranih še vsaj 20 let, ker enostavno niso otroci bogatih ali znanih staršev. Pri povprečni plači 1000 eur neto ni varjante. Sicer pa imaš očitno preveč denarja, drugače si ne bi mogla privoščiti letanja iz ene na drugo podedovano nepremičnino. Welcom to Slovenia!

Meni pa ti razmišljaš bolano.Prodaj kaj, da ne pregoriš. Jaz lahko pregorim od skrbi ali bom lahko plačala najemnino, da mi ne bo treba z otrokoma pod most. Razmišljam tako kot avtorica, na nek način sem tistim folš, ki so podedovali in si rešili stanovanjski problem. Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili.

kar na bruhanje mi gredo taki posti

Meni pa ti razmišljaš bolano.Prodaj kaj, da ne pregoriš. Jaz lahko pregorim od skrbi ali bom lahko plačala najemnino, da mi ne bo treba z otrokoma pod most. Razmišljam tako kot avtorica, na nek način sem tistim folš, ki so podedovali in si rešili stanovanjski problem. Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili.

kar na bruhanje mi gredo taki posti[/quote]

Aja, pa še to. Umrla sta mi že oba starša, sirota, pa še brez doma. Pa res ne vem komu je lepše. Hvala bogu za dva otroka, ki mi vlivata voljo do življenja.

Meni pa ti razmišljaš bolano.Prodaj kaj, da ne pregoriš. Jaz lahko pregorim od skrbi ali bom lahko plačala najemnino, da mi ne bo treba z otrokoma pod most. Razmišljam tako kot avtorica, na nek način sem tistim folš, ki so podedovali in si rešili stanovanjski problem. Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili.

kar na bruhanje mi gredo taki posti[/quote]

Saj ne vem, kaj naj ti napišem, ker razmišljam bolano. Tudi meni ni vse z rožicami postlano in nisem imela vedno toliko nepremičnin, to sem pridobila, tudi sama ne vem, kaj naj s temi stvarmi. Ti bom pa rekla eno stvar, za tvojo mizerijo ti jaz nisem nič kriva. Če hodiš v cerkev, mogoče poznaš ta božji stavek, pomagaj si sama in bog ti bo pomagal.

Meni pa ti razmišljaš bolano.Prodaj kaj, da ne pregoriš. Jaz lahko pregorim od skrbi ali bom lahko plačala najemnino, da mi ne bo treba z otrokoma pod most. Razmišljam tako kot avtorica, na nek način sem tistim folš, ki so podedovali in si rešili stanovanjski problem. Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili.

kar na bruhanje mi gredo taki posti[/quote]

Nikjer nisem napisala, da si ti kriva!! Se pa da razbrati iz tvojega posta, da ti je vse to v breme, da se prav mučiš, ker imaš te hudićeve nepremičnine. Ker si nekaj dobila zastonj, ti je škoda prodat malo pod ceno, ker je zdaj prodaja neugodna…..priznam da ne razumem. Mogoče pa ti je do tega, da si mučenica, pa po možnosti še svojim bližnjim daš to vedeti. A pomaga ti pa nihče?

Saj ne vem, kaj naj ti napišem, ker razmišljam bolano. Tudi meni ni vse z rožicami postlano in nisem imela vedno toliko nepremičnin, to sem pridobila, tudi sama ne vem, kaj naj s temi stvarmi. Ti bom pa rekla eno stvar, za tvojo mizerijo ti jaz nisem nič kriva. Če hodiš v cerkev, mogoče poznaš ta božji stavek, pomagaj si sama in bog ti bo pomagal.[/quote]

Nikjer nisem napisala, da si ti kriva!! Se pa da razbrati iz tvojega posta, da ti je vse to v breme, da se prav mučiš, ker imaš te hudićeve nepremičnine. Ker si nekaj dobila zastonj, ti je škoda prodat malo pod ceno, ker je zdaj prodaja neugodna…..priznam da ne razumem. Mogoče pa ti je do tega, da si mučenica, pa po možnosti še svojim bližnjim daš to vedeti. A pomaga ti pa nihče?

Saj ne vem, kaj naj ti napišem, ker razmišljam bolano. Tudi meni ni vse z rožicami postlano in nisem imela vedno toliko nepremičnin, to sem pridobila, tudi sama ne vem, kaj naj s temi stvarmi. Ti bom pa rekla eno stvar, za tvojo mizerijo ti jaz nisem nič kriva. Če hodiš v cerkev, mogoče poznaš ta božji stavek, pomagaj si sama in bog ti bo pomagal.[/quote][/quote]

Za to, da si ti ne/sprejela svoje odločitve v življenju, ki so te privedle do tega socialnega stanja, si sama kriva. Stvari očitno nisi delala z glavo. Jaz razberem iz tvojega posta: “Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili in kar na bruhanje mi gredo taki posti;” tvojo zagrenjenost in mučeništvo.

[/quote]

Za to, da si ti ne/sprejela svoje odločitve v življenju, ki so te privedle do tega socialnega stanja, si sama kriva. Stvari očitno nisi delala z glavo. Jaz razberem iz tvojega posta: “Tako da ne uživamo v življenju, ampak razmišljamo in čaramo kako preživet, da ne bi zunaj zmrznili in kar na bruhanje mi gredo taki posti;” tvojo zagrenjenost in mučeništvo.[/quote]

Kayara, prej boš ti kot “saj se hecaš, kajne” kot pa bo ona bogata. Torej si za svojo utrujenost sama kriva ker si preveč gajc, da bi si vzela kaj časa zase ali pa da bi se odrekla kaki dobrini v lastno zadovoljstvo. Ti kar nadaljuj tako.

takoj zamenjam dediščino za mamo in očeta, ki sta umrla pri mojih 18ih.

Samo bolan človek je lahko nekomu fouš za dediščino.

Ha, ha, ha. Jaz imam predlog, kako rešimo tvoj in moj problem pa bova potem lahko obedve uživale. Daš meni samo stanovanje v Ljubljani, sosedu počitniško hišo v Kranjski gori. Jaz bom uživala, ker mi ne bo treba delat cel lajf za stanovanjski kredt, tebi pa ne bo treba skrbet za vse te podarjene nepremičnine. Mogoče boš lahko potem lažje uživala življenje, z enim velikim gromozanskim stanovanjskim kreditom. Aja ,pa tudi počitnikovanje na morju bo treba plačat, ker ne bo več podarjenega aparmaja v Izoli. Ti po tem še kaj ostane od plače???