Fovš sem takim brez otrok

Sama si hotela imeti otroka! Zdaj pa do konca življenja ti ostane skrb za otroka!!! To bi se moral vsak par zavedati, preden je prepozno! Uživancij je konec! A ti je kdo nož tiščal na vrat, ko si dala noge narazen? ?

a ste res nesposobni al komplicirate kt ****** al pa vam je dolgčas 🙂

midva sva hodila okol in potovala pred otroki in kasneje skupaj z njimi, brez vseh težav, praktično kamorkoli. Nikol nismo preveč gledal na uro in uvajal nekega reda v dnevu, ker nikol nisva razumela tega sistema. Zelo spontano smo živeli, uživali in se trudili čimman komplicirat. Otroc vsi zadovoljni, trmaril ni nikol noben, vsi so potrpežljivi in prilagodljivi, zdej že odrasli in jim gre super. Jaz enih staršev res ne razumem .. zakaj ne znate življenja uživat skupaj s svojimi otroki. Sej ste si jih želel, a niste? Sej ko si 1x starš ne pomeni da moraš živet tako, kot nekdo drug misli da se za starše spodobi. Živiš kot ti misliš da je ok. Dokler ne delaš škode sebi, otrokom ali drugim, je vse sprejemljivo.

in še … otroci ti šele dajo širino, otroci ti dokončno pokažejo kdo v resnici si in če si dovolj pogumen in si pustiš da vzgajajo tudi oni tebe, definitivno postaneš najboljši odtenek sebe. Tega tisti brez otrok ne bodo nikol ne doživel, ne razumel …

Točno tako

Točno tako. Uživaj samsko življenje brez tečne babnce. Delaj kar hočeš.

Še absolutno strinjam! V obeh primerih odločitev in odgovornost! Pa ne jamrat potem!

Tudi sama žal ne morem imeti otrok. Sem že v teh letih, da ne vem kako bi se s tem sploh sprijaznila. Prej se mi je zdelo vse to tako lepo in romantično, sedaj vidim, da to ne bi bilo tako. Službo imam rada, vendar so ure katastrofalne. En kup stresa. Ko pridem domov, ne vem kako bi še otroka uspela vzgoji, če samo hočem mir, brez pogovarjanja, pogajanj, in možgane na pašo.

Materinski čut pa, da skrbiš za nekaj pa je ostal! Po spletu okoliščin ima namesto 2 mačk doma, kar 6 ?. In ja, se zavedam odgovornosti! 3 zunanje in 3 notranje. In ja, se zavedam odgovornosti. Se kar butasto počutim, ko se sekiram ali so jedli (dovolj) ali ne, zakaj ne jejo, zakaj en spi cele dneve in noče jest,… Da ne govorim, da imam pri veterinarju že “nižje” cene: ena zlomljena taca in malo infekcij kasneje. Nedavno en crash cat vs. Car in zlomljena spodnja in zgornja čeljust, infekcije, poškodovana roženica, hranjenje kašic in vode na šprice (ker zaradi stabilizacije čeljusti maček ni mogel sam jest ali pit). Je čudno? Najverjetneje. Večina folka bi žival evtajazirala, bi bilo vsaj njim lažje. Ker pa so veterinarji rekli, da bo po preteku 2 mesecev stanje normalno, smo šli naprej.

Zakaj? Ker je to moja dolžnost in odgovornost! Ja, navlekla sem si mačke, sedaj pa moram skrbeti za njih! Bila je moja zavestna odločitev. Se je folk smejal, ko sem rekla, da moram iz piknika, da maček dobi antibiotike ob pravem času. Guess what? I don’t fu*** care. Sem odgovorna oseba.

Ker pa nekdo jamra, da mu ni do otroka, ki si ga je sam kvazi želel,… Well, guess what budy? Grow up!

Tebi so tudi drek pucali. Kake bedarije pišeš mi kar slabo postane.

Brat ima 2 otroka. Jaz nič in jih z mojim tudi ne nameravava imet. ko si zaželim otroških fint, si sposodim bratove – itak mi jih z veseljem pusti – ko imam dovolj jih peljem domov 😉 Nobenih stroškov, nobene skrbi. Win win.

Brez dece je revno življenje. Je pa brezveze nekomu ki jih nima to razlagat. Podobno kot slepemo opisovat barve.

Avtor teme je pač egoistični mehkužec, ne se sekirat, vas je polno.

Otroci so glupi in dolgočasni, večna skrb in tečnarjenje, nikoli nimaš miru, potem še vnuki never ending story, zajebano življenje.

Potem pa vsi skupaj ostanejo v hotelu mama, to je nepopisna lepota življenja!

Ah kakšne bučke. Dejstvo je, da dokler otroci niso toliko stari, da ne grejo več s tabo na dopust, nimaš dopusta in to pri njej ne bo čez leto, dve. Z dojenčki je težko. Itak.  Ko so stari 4, je za vsako stvar mama, mama, mama, pa nočem jest tega, un kozarec je lepši, zakaj Mirko lahko skače v vodo jaz pa še ne smem, nočem v vodo, nočem iz vode, kupi mi to, bla bla bla. Potem so stari 11, butne prva puberteta, je vse brez veze, vse kar neki, ti samo težiš, nič ne bi nesli na plažo, ker se jim ne ljubi, ne bi šli na oglede, ker jih ne zanima, stalno v laseh s sorojenci, če že ne s tabo…., potem so stari 15, si še vedno brez veze, pa bi popek zunaj, pa ne bi tega, pa ne onega, to je dojenčke, samo v ekran bi gledali itd. Seks na dopustu? Ga ni, razen če je otrok še dojenček. Starejši otroci slabo spijo, vse slišijo, stalno lomastijo v tvojo sobo, hočejo spat na sredini….. najstniki bedijo pozno v noč ob kakem filmu, knjigi……  pri vsaki starosti nekaj hočejo, postanejo tečni, ker so utrujeni, lačni, žejni, pri vsaki starosti se kregajo med seboj in s tabo. Ja vem, je zelo grdo napisano, ampak tako je in to moraš vzeti v zakup, ko imaš otroke. Dopusta z otroki ni. Avtorica, jebi ga. Naslednjih (vsaj) 15 let imaš dopust zajeban. Ne verjemi tem bučkam tu, kot da je z otrokom delo samo prvi dve leti, potem pa ne veš, da ga imaš. In ne, niso prva leta najtežja. Vsako leto je težje, dokler ne grejo po svoje.

Haha, če sploh gredo na svoje. Potem ni priložnosti, ni dela, ni denarja, blabla, zakaj si me rodila v ta zahojeni svet, zakaj ga fotr ni raje zdrkal intakonaprej

Neverendingstory

Favš si pa zato, ker jih nisi rodila zase. To očitno ni bila tvoja želja in potreba. Imeti otroke je čisto sebična želja.

Kako je pa tole en beden pogled na svet, prav smilijo se mi tvoji otrovi. Imam dva, že v puberteti, en skoraj polnoleten. Vsega je bilo in je še, ampak na kraj pameti mi ne pade gledati ju na ta način! Saj se bere, kot da so ti odveč in komaj čakaš, da spokajo! Da boš kao frej.

Življenje ti je ponudilo največje možno darilo – zdrave, navihane otroke. Otroci so največji učitelji. In ne, vzgoja otrok ne pomeni, da vzgajaš njih – v orvi vrsti vzgajaš sebe, oni ti potem zlahka sledijo. Če se nisi uspelo vzgojiti do te mere, da jih vidiš kot breme, bog ti pomagaj in njim.

Popravek, “da jih vidiš kako drugače kot samo breme”, to je bilo mišljeno.

To, kar vidiš v njih, to ti zrcalijo nazaj.

JA prej zacno razmisljati, preden se zacnes fukati. A mislis, da bo za tvoje froce skrbel stric Marjan iz Dupleka. Mater me to pogreje, da bi nekdo froce podturil v varstvo in skrb ali drzavi ali nekomu, ki ima po njihovo cas. Sami se znajdite teleta nepismena.

Ni treba, da se ti moji otroci smilijo. Jim nič ne fali. Tudi odveč mi niso. Le realno sliko sem podala avtorici, ki jo prepričujejo, da mora zgolj stisniti zobe kako leto ali dve, potem bo pa oh in sploh. Ne, ne bo. Takega dopusta, kot si ga ona želi, torej takega kot takrat, ko je bila še brez obveznosti, še dolgo ne bo. Do takrat pa bo morala potrpeti sitnarjenje otrok in se zavedati, da na dopust pelje uživat njih, ne sebe. Za starše se na dopustu delo šele dobro začne. In preden spet padeš v nezavest od skrbi za moje otroke, tega sem se dobro zavedala, ko sem se za otroke odločila, sploh ko sem se odločila za drugega in tretjega, saj me je že prvi naučil, da nisem več brezskrbna študentka. Sitnarjenje, kreganje, ter delo z njimi na dopuatu sem vzela v zakup, prav tako kot igranje Enke na terasi namesto ogleda znamenitosti in sendvič z možem na terasi za večerjo, namesto fine romantične večerje v restavraciji ob morju.