februarsko branje
@Aja: tudi mene Zgodbe na dušek niso navdušile v celoti. Vsekakor pa menim, da Lili Potpara zna pisati in bom njeno novo knjigo – menda je že izšla – vseeno prebrala.
Kot smo pred časom ugotavljali: v SLO se ne tare dobrih pisateljic, zato je vsako zanimivo ime toliko dragocenejše.
Katja, upam, da se nisva narobe razumeli. Nisem se pritoževala nad tvojim predlogom :-)) Tudi sama iščem slovenske pisateljice in vem, da jih ni na pretek, sploh ne dovolj za moj potencialni bralski apetit ženske pisave. Zato pograbim vsak nasvet, pa sem velikokrat razočarana. Doslej sem uživala v branju Polone Glavan, Brine Svit in Berte Bojetu, morda še kateri delam krivico, ker se je v tem trenutku ne spomnim. V bližnji prihodnosti se pa namrevam seznaniti še z Suzano Tratnik in Veroniko Simoniti.
@aja: Poskusi z Majo Debelak: O, Amerika … sicer je to nekakšen potopis, a meni je bila všeč.
Moje feb. branje je trenutno Popravki (Franzen) – hvala, Katja10 (sem šele na stoti strani)
Preden pa sem šla v knjižnico, sem brala Čudoviti klon … ma, kaj čem rečt? POrnografija? Seksualni priročnik? NIsem prebrala do konca.
V začetku meseca sem po ne vem koliko letih brala Victorio Holt: Krvava svila. Me je zanimalo, če me njena dela še pritegnejo, kot so me v najstniških letih. Saj so zgodbe zanimive in se jih da takoj prebrati, a z leti se mi zdi, da zahtevam od knjige nekaj več.
Zdaj sem preklopila v čisto drugo smer; izposodila sem si G. Garcio Marqueza: O ljubezni in drugih demonih. Ta avtor v svojih delih res pričara nek svoj svet, ki je hkrati izven našega realnega sveta, a mu je vendar tako blizu.
Če ti je bila ta trilogija všeč, ti bo zagotovo tudi trilogija P.Pullmana – ”Njegova temna tvar” (Severni sij, Pretanjeni nož in pa Jantarni daljnogled). Pri tej vrsti ZF (zagotovo obstaja še kakšen ”podžanerski” naziv) mi je všeč to, da izžareva neko prijaznost in dobroto (da o bujnosti domišljije ne govorim in tukaj lahko priznam, da zavidam vsem tem pisateljem, ki imajo tako razbohoteno domišljijo, da lahko ustvarijo realnemu svetu še paralelni svet).
Močno priporočam v branje za lahko noč.
@mitzie: SF-fantasy. Definitivno Pullman, prebrano že davno, pa tudi kompleten Pratchett, in še nekaj odličnih avtorjev, ki pridno čepijo v naši obširni knjižnici tovrstne literature, se pustijo prebirati znova in znova in pridno čakajo na to, da bodo tudi najini otroci znali toliko angleščine 😉
Kitty
Se mi včasih zdi, da je tovrstna literatura še najboljša za bohotenje otroške domišljije….in mi je žal, da ni bilo v mojih otroških časih (po letih – otroških časih) tovrstne literature… Pa še eno vprašanje malo mimo naslova te teme: ko berem imam vedno pred seboj oz. občutek neke barve, ki je odsev razpoloženja knjige. Tako se mi vedno npr. pri knjigi Njegova temna tvar pokaže oranžno-rjava barva, pri Sto let samote – zelena…..a se dogaja še komu?
Od zadnjega oglasanja sem prebrala nekaj pulp krimicev – med temi priporocam Jilliane Hoffman: The Last Witness (druga iz serije, prvo se cakam). Dovolj cvrsto pisanje in insiderski pogled – zenska je nekaj let delala kot pomocnica drzavnega tozilca na Floridi. BTW, amazonski bralci so knjigo vsevprek spljuvali, na to vas raje opozorim vnaprej, ampak meni je nekako legla.
Potem sem pa vceraj prebrala dve trofeji z inkriminirane police najbolj branih, najprej Metafiziko cevi, ki me je pustila zelo indiferentno, po njej pa se Osmega povjerenika – ta mi je pa vzel lep del noci, ker ga nisem mogla odlozit :)))))), pa se zaspala sem z mislijo ‘Hocem original!’ Po mojem mnenju se tudi prevod krasno bere, zlasti Bosanca Selima kar slisis :))). Skratka, odlicna knjiga (le ena bizarnost se mi je skoraj malo zataknila v grlu – tisto bi mu zavidal tudi G.G. Marquez! – bralci bodo najbrz vedeli, katero mislim, ostalim pa ne mislim objavljat spoilerjev :))))
lp, proxima
Kljub temu, da jo je ena prepustila splitskim smetarjem, sem se lotila Orakeljske noči Paula Austerja. Lepo berljiva knjiga, ni kak presežek, ampak sem vseeno zelo uživala v njej. No, skoraj na dušek prebrana :-). Tako da Auster ostaja med mojimi priljubljenimi avtorji. Se pa držim proximinega “nasveta” in ga vzamem v roke na vsake toliko časa, da ne občutim kopitarstva ;-).
V preteklem tednu sem v enem dahu prebrala knjigo K: Umetnost ljubezni avtorice Hong Ying in je name naredila zelo močan vtis. Prebrala sem tudi knjigo Metafizika cevi (avtorica Amelie Nothomb), ki pa name naredila nobenega vtisa. Mislim, da avtorica celo malo pretirava. Zdaj pa imam “v obdelavi” knjigo Ženski kupe(avtorica Anita Nair), ki je zaenkrat obetavna.
@mitzie: o tej povezavi barv in besed so pred leti debatirali na mednarodni prevajalski mejling listi in ugotovili, da jih je kar nekaj takih, ki se jim neprestano dogajajo tovrstne asociacije. Barve so bile odvisne tudi od njihovega maternega jezika. Jaz med njimi nisem 🙂
Sicer pa trenutno berem drugi del trilogije Srce iz črnila z naslovom Kri iz črnila, Cornelie Funke. Spet en sf&f.
Kitty
Po obveznem službenem čtivu me je dodobra razčustvoval Tek za zmajem, ki je ena izmed najboljših knjig, ki sem jih kdaj prebrala. Fabula zelo razvejana, bogata. Prepletenost delovanja moralnih občutij … ne bom preveč izdajala. Skratka po dolgem času znova knjiga, ki je ganila moja čustva – sem bila prav presenečena. poleg tega avtorju uspe zelo dobro prikazati Afganistan.
Po tem sem danes zjutraj prebrala Zasukane štorije Simonitijeve, ki so dobre, ima svojevrsten, inovativen (vsaj z mojimi bralskimi izkušnjhami kratke proze) stil pisanja in strukturo zgodb. Vendar moja naj slovenska pisateljica kratke proze še vedno ostaja Polona Glavan. Ko pridem do knjižnice, pa poskusim še včeraj nagrajeno Marinčičevo.
Sedaj sem se pa lotila Zgodovine ljubezni, ki se je ne bi nikoli lotila (iz istih razlogov, ki so prestrašili Tora :-)), če ne bi prebrala priporočila na tem forumu. Po prvih 20 straneh je obetaven in všečen, kaj več pa še ne.
Pravkar sem prebrala Nevarno kuharijo grkškega pisatelja Andreasa Staikosa. Priporočam, zelo slastna, kuharsko in erotično.
Zdaj me čaka Sushi for beginners v originalu. Komaj čakam, da v knjižnico pride Poroka z budo (Wei Hui), ker mi je bila njena predhodnja res kul 🙂
Sicer sem pa letos odkrila (le kje sem prej živela?) Harukija Murakamija, saj sem prebrala prav vse, kar naša knjižnica premore. Ne vem le, kje naj dobim njegov roman Kafka na obali; menda bo/je izšla v založbi MK. Tudi v angleščini je dobrodošla. Moram v iskalno akcijo.
Odličen mi je bil tudi roman srbskega pisatelja Veselina Markovića Izranjanje (Izplavanje).
Je morda kdo že bral Zeruyo Shalev? Imam jo na spisku.
I like going international 😀
Jaz sem pa s tako težavo dokončala Baudolina (Umberto Eco)… ma, sem se matrala s to knjigo tja do ene stote strani, potem sem jo pa bolj kot ne samo prelistala….
Ravno tako sem danes prebrala do konca Čudoviti pasji časi (Michal Viewegh), taka mal hecna knjiga… Pa takoj sem noter padla; kljub komunističnim cajtom, je knjiga napisana mestoma tako humorno, da nisem mogla drugega kot se naglas režat :))))))))))))))))
Začela Mišelovko Walta Disneyja (he, ravno končujem prevod knige o Disneyju) Zorana Ferića. Kolikor kaže začetek, bo to še en šopek luštnih zgodb enega od pripadnikov hrvaškega književnega booma iz zadnjega desetletja.
Mimogrede, ste slišali – če koga zanima – da znameniti urednik, ki je odkril Vedrano Rudan (Uho, grlo, nož, Črnci v Firencah …), Renata Baretića (Osmi poverjenik) in še nekaj uspešnih hrvaških imen, iz zdajšnje založbe pod upravo mesta Zagreb v megazaložbo Algoritam? Avtorji se menda selijo skupaj z njim …
(književno opravljanje press ;-))