sem res prva februarja načela novo knjigo? Mene je ravnokar prav potegnila vase knjiga Tek za zmajem. Zelo berljiva in zanimiva knjiga, ki jo nadvse priporočam, čeprav sem komajda prilezla čez 50. stran :-), ampak saj dobra knjiga te mora prepričati na prvih 5 straneh, pravijo, a ne?

Danes načela Zgodovino Ljubezni. Ker je bila ura že pol dveh, nisem prilezla dlje kot čez dve strani. Se pa veselim današnjega večera, ko bo, če bo dete dalo, branje na sporedu že malo prej. 🙂

Ponovno sem se vrgla na branje Štoparskega vodnika po galaksiji in nadaljevanj. Marvin (depresivni robot) je tak srček :))

“Ves svet je upihnil sveče,
tema me objeti neče,
ker pač vidim infra rdeče.
Uh, sovražim noč.”

Douglas Adams je resnično genij in prevajalec Alojz Kodre ravno tako. Slovenski prevod mi je celo bolj všeč kot angleški original in trenutno se ne spomnim nobene druge knjige, za katero bi lahko rekla isto.

Ljubezen traja tri leta od Beigbederja (ne vem, če sem prav napisala).
Ne vem, ne prepriča me.. Nekako nepovezano trosi svoje dokaze, kako ljubezen traje samo tri leta… no, saj so včasih dobri dokazi…
bom povedala še kaj, ko jo preberem (zdaj imam oba otroka bolna, pri nas razsaja neka viroza in v šoli manjka pol otrok, učiteljev prav tako… >>> tako da ne vem, kdaj bom nadaljevala)

Škoda, ker se je Kodre vendarle zapisal fiziki, ne?

Nazaj k temi: berem delo Michaela Frayna Vohuni v prevodu Tine Mahkote.

Moja začetna februarska literatura verjetno bolj sodi na kakšen zdravstven forum. Berem namreč o postu in razstrupljanju in že samo branje mi daje dober občutek, da delam nekaj koristnega zase (he he he). Nikoli v letu ni prepozno za izvajanje novoletnih sklepov.

No, vceraj sem koncala prvo knjigo v tem letu, ki ni spadala v reciklazo starih ljubezni ali strokovno literaturo ali popoln trash.

Gre pa za chick-lit, Getting Rid of Matthew – dalec od razsvetljenja, ampak mestoma dovolj zabavna, da se jo je splacalo prebrat (zlasti v odstavkih, ki se ukvarjajo s pop-trash wannabe celebrities).

Med Le kako ji to uspe, Trije v postelji, Bridget Jones in podobnih bukel je bila za moj okus dalec najboljsa doslej v tem razredu.

lp, proxima

Jaz se bom pa po izpitih lotila Zimske vrtnice, me že dolgo mika in sedaj si jo bom privoščila.

Moja prva februarska je Pasja grofica. Sem jo začela brati sinoči, pa je kar nisem mogla dati iz rok. Ta Napoleon, ta je pa bil…..

Začela Lainščkovo Murišo, nadaljevanje od Ločil bom peno od valov. Zaplet se sicer sliši kot v telenoveli, ampak Feriju kajpak zaupam.

Ravno imam “v obdelavi” knjigo Bela trdnjava avtorja Orhana Pamuka. Knjiga je zelo lepo berljiva. Me pa po tej čaka še kupček neprebranih knjig. Komaj čakam!

Pogovori s Hitlerjem. Ne vem zakaj, ampak ta način razmišljanja o neki naciji, ki se počuti večvredno, me strašno, strašno spominja na današnje čase, ko Američani ”rešujejo” svet. Nekatere stvari se verjetno nikoli ne spremenijo, samo v drugačnem peketu jih dobimo.

Končno prebrala ostanek trilogije Agote Kristof, Dokaz in Tretja laž. Kljub temu, da sem v njiju uživala, moram reči, da v sebi nimata moči in naboja Šolskega zvezka. Zgodba se sicer neverjetno domiselno plete, a na koncu sem ostala nekako malčik razočarana…

Tudi ti? Najin okus je resnično blizu. Kot praviš, tudi sama sem uživala, ampak vseeno menim, da bi bilo nemara bolje končati tam, kjer se je končal Šolski zvezek. Bi bilo kratko in udarno.

Končala Vozle in križe, kriminalko z inšpektorjem Rebusom. Ocena: no ja. Sem tudi boljše kriminalke že brala. Pri kriminalkah me moti, če ni mogoče vnaprej pogruntati morilca oziroma je ta kar nekdo tretji.

Včeraj sem dobila na posodo Im mi je rdeča, samo je tak špeh, da bom najbrž pred tem vzela v roke kaj drugega, npr. Veliki rajh 1964, ki se tudi dobro bere.

Jose Saramago: Potovanje po Portugalski

Jaz sem tisoč let za kačami: zadnjih nekaj ur kompulzivno berem Osmega poverjenika. Vse, kar obžalujem, je, da se je – vem, vem, vsi ste govorili o tem romanu – nisem lotil že pred letom dni in, seveda, da je do konca samo še nekaj deset strani. Strahovito dober roman, ampak to itak ni nič novega.

Poverjenik se mi je priplazil v roke med branjem Franzenovih Popravkov, presenetljivo dobre proze za ameriškega avtorja 😉

Na letališču sem uplenil še DBC Pierrovo Ludmila’s Broken English, za katero imam dokaj zmerna pričakovanja, v velikem krogu pa sem se izognil Rushdiejevemu Shalimar the Clown. Salmana sem se prenažrl, me pa vseeno zanima, ali je kdo prebral Shalimarja in kaj si misli o njem.

Alkimist-P.Coelho

Naposled dokončala Brulčev Diznilend – občutki mešani.

Predvsem mi je všeč izbor miljeja: njegovi junaki niso intelektualci, a po drugi strani niti ne modeli “z železniške” postaje, ki se jih loti vsak “intelektualni” avtor, ki mu je dvakrat v življenju ponoči zmanjkalo cigaret … Skratka, podaja tisti vmesni svet, najbolj navaden in obenem najbolj razširjen, ki se ga očitno marsikomu niti ne zdi vredno opisovati.

Avtor me je mestoma zelo prijetno presenečal, čisto navdušena pa spet nisem. Pa te krivde ne bi pripisala toliko njemu; prej se mi zdi, da knjigi manjka nekaj malega uredniškega dela.

Kot pri Lili Potpara: čakam naslednjo knjigo.

Ker ne poznam procedur in načinov dela pri izdaji knjig, me zanima kakšna je vloga in naloga urednika?

@Mitzie: Urednik lahko dela tako rekoč nič – samo naredi program knjig za svoje področje in poskrbi, da vse izidejo, ko je treba. Lahko pa se loti ukvarjanja z avtorji – tako s pisci kot s prevajalci in ilustratorji.

V drugem primeru, reciva, da gre za zbirko zgodb, bo res skrbno in večkrat prebral štof, nemara svetoval avtorju, naj razmisli o tem, da bi kakšno zgodbo bolj zgostil ali pa jo razvezal, pač po potrebi. Ali pa, naj jo v celoti še malo pogleda in izpili. Lahko tudi namigne, da morda čisto vse pa res niso za objavit. Lahko tudi predlaga spremembo vrstnega reda, da bo knjiga premogla boljšo “dramaturgijo” (saj vsi vemo, kako je za uspeh cedeja usodno zaporedje komadov). Skratka, dela za urednika je kolikor hočeš.

Urednik je prav tisti člen, ki lahko prispeva, da iz povprečnega rokopisa nastane dobra, nemara celo sijajna knjiga. Ali tudi ne.

Še več o tem pa najbrž lahko pove Oja – jaz imam osebne izkušnje samo z odnosom med urednikom in prevajalcem, ostalo pa sem izvedela iz druge roke.

Ja, Katja, se popolnoma strinjam. Bolje bi bilo končati s Šolskim zvezkom in pika. Po branju ostanka se mi zdi (zaradi samega razpleta zgodbe), kot da bi Šolski zvezek nekaj izgubil.

Pardon vsem, ker sva z Enko zašli s teme, saj piševa o zdavnaj prebrani knjigi …

@Enka: name v zadnjih letih nobena knjiga ni naredila močnejšega vtisa – pa ne samo zaradi vsebine, ampak tudi zaradi sijajne oblike v katero je spravljena. Čudi me, da Agota Kristof ni književna zvezdnica. Pa četudi bi napisala samo Šolski zvezek in ničesar več.

@K temi: Nadaljujem z branjem Popravkov J. Franzna – ostal mi je namreč le še drobcen košček, in to knjige, ki sem jo uvrstila med tiste, ki sem/bi jih prebrala na dah. Na dah sem prišla skoraj do konca – to je res dobra knjiga …

pravkar sem se pomučila z Zgodbami na dušek, pa me niso kupile, žal. Prvi dve zgodbi sta mi šli zelo na silo, pa sem po hvali na forumu vztrajala in potem hvaležna, da sem vas upoštevala, kakšnih 50 strani resnično uživala. Žal se je potem popolnoma zataknilo, ker zgodbe resnično niso prinašale nič novega. Pa sem sicer precej trpežna bralka.