Fantu ni všeč rekreacija
Marko, to s parnerjem je bil le primer, ker nikoli ne bi imela otrok z nekom, ki ne bi bil čustveno prisoten starš in se ne bi brigal za otroke:).
Kaj če imaš takšnega ljubečega partnerja do otrok, šepajo pa ostala področja? Kaj je najpomembnejše v zvezi? To, kako funkcionira družina kot celota ali to, kako sta si blizu partnerja? Je lahko družina ok, če ni čutiti ljubezni med partnerjema?
Mah preveč predlčkam in razmišljam, kaj bi bilo, če bi…:).
Verjamem, da si prišla. Vendar so razlogi prav tako v tebi, da si prišla do tega dejstva. S temi dejstvi si le spoznala sebe.
Dogaja se, ker te vodijo nezavedni vzorci, ki pa radi komplicirajo in so zahtevni.
Ti pa še vedno slediš tem vzorcem, pa čeprav si tega ne želiš…Oziroma si želiš biti sprejeta, pa je zelo malo pogojev, ker ti nezavedni del pravi, da je treba veliko pogojev, da boš lahko koga sprejela…Ali pa sebe..Saj je vseeno…:)
Zdaj pa že sam kompliciram…:)
V zvezi je najpomembnejše to, da sta oba odgovorna do sebe in družbenih pravil in da se v tej družbi znajdeta tako, da lahko materialno preživita. To je seveda drugi pogoj, ki mora izpolnjen, da dva lahko primeno vzgojita otroka. Prvi je prava, čutna in spoštljiva ljubezen. Družina ne more bit ok, če ni ljubezni med partnejema. V taki družini naj sploh ne bi bilo otrok, saj bo le ta samo trpel.
Verjamem, da si prišla. Vendar so razlogi prav tako v tebi, da si prišla do tega dejstva. S temi dejstvi si le spoznala sebe.
Dogaja se, ker te vodijo nezavedni vzorci, ki pa radi komplicirajo in so zahtevni.
Ti pa še vedno slediš tem vzorcem, pa čeprav si tega ne želiš…Oziroma si želiš biti sprejeta, pa je zelo malo pogojev, ker ti nezavedni del pravi, da je treba veliko pogojev, da boš lahko koga sprejela…Ali pa sebe..Saj je vseeno…:)
Zdaj pa že sam kompliciram…:)[/quote]
Saj vse to počnemo v izogib razočaranjem, sprejemanju napačnih odločitev pri najpomembnejših stvareh. Želim slediti svojim spoznanjem, ker mi to zagotavlja varnost. Sem sprejeta, samo kompliciram pri sprejemanju drugih:). Vplivam lahko le nase in tukaj se pojavijo težave s sprejemanjem drugih, ker pač zakompliciram in pogojujem:).
V zvezi je najpomembnejše to, da sta oba odgovorna do sebe in družbenih pravil in da se v tej družbi znajdeta tako, da lahko materialno preživita. To je seveda drugi pogoj, ki mora izpolnjen, da dva lahko primeno vzgojita otroka. Prvi je prava, čutna in spoštljiva ljubezen. Družina ne more bit ok, če ni ljubezni med partnejema. V taki družini naj sploh ne bi bilo otrok, saj bo le ta samo trpel.[/quote]
No ja, družbena pravila, norme so včasih zelo toge in ne vem, če je to recept za uspešno partnerstvo:).
Kaj če se imata partnerja rada, sta prijatelja? Vprašanje, če v kakšni družini zdrži ljubezen na dolgi rok:). Po moje je bolj pomembno, da ni verbalnega in fizičnega nasilja, ker v tem primeru pa trpi cela družina, ne samo otroci.
Goldfish, zdaj si pa mogoče začela zelo površno brati. Napisal sem, da je prvi pogoj spoštljiva ljubezen, ti pa meni nazaj odgovoriš, da je bolj pomembno, da ni verbalnega iz fizičnega nasilja. Ali fizično in verbalno nasilje spada pod spoštljiv odnos v tvojem svetu?
A “nespoštljiva” ljubezen tudi obstaja – Marko, razloži, pojasni, razdelaj, opredeli, nariši, analiziraj, teoretiriziraj, navedi primere iz prakse 😉 kdaj je ljubezen nespoštljiva, mi nič ne pade na pamet 😉
Samica, mislim, da poznaš odgovor. Zataknila si se pod pojem spoštljiva ljubezen, ker je res, da ljubezen ne more bit nespoštljiva. Vendar pa ljudje pogosto sploh ne opazijo, da je nekdo nespoštljiv z njimi in so kljub temu prepričani, da so ljubljeni in da jih imajo ljudje radi. Prav tako smo tudi sami lahko do koga nespoštrljivi in se tega ne zavedamo (posebej, če nam drugi tega ne pokaže ali pove) in smo še vedno prepričani, da ljubimo.
Prava ljubezen ni nespoštljiva, lahko pa je “ljubezen”, če si jo napačno predstavljamo in si to, kar počnemo poredstavljamo pod pojem ljubezen. Saj ves čas pravim, da si ljudje pogosto zatiskamo oči pred resnico, ker ne zmoremo ali upamo pogledati dovolj globoko vase in na svoja dejanja.
Ob tvojem odgovoru sem se spomnila nečesa, kar me je pred slabimi 10 leti pošteno preganjalo (zdaj me manj) in sicer spoštljivo, spoštovanje, s spoštovanjem, spoštovati…ali je to nekaj, kar ljudje poznajo pomen, znajo to udejaniti, znajo to prepoznati pri drugih ali je to le nekaj kar se preprosto “ponuca” kot najbolj primerna fraza ob številnih priložnostih, okoliščinah. Večrat na papirju ali tudi verbalno sem nagoverjena kot “spoštovana” pa vendar tega v obnašanju, v odnosu do mene teh istih oseb spoštovanja ne zaznam…ziher spet ena od n oblik manipulacij ali furanje tega kar je prav pa tudi če ni res.
Ljubezen brez spoštovanja ne more obstajati, vse ostalo je zame balast.
Saj o tem ti govorim. Ampak, tisti, ki ti napišejo “spoštovani”, so še vedno prepričani, da te spoštujejo, sicer bi se bolj potrudili, če bi se zavedali svojega nespoštovanja. Je pa možno tudi obratno, da te nekdo spoštuješ (po vseh objektvinih merilih), ti pa to zaznavaš kot nespoštovanje, zaradi lastne nesigurnosti oziroma zaradi lastne nezmožnosti, da bi nekaj objektvino ocenila.
Občutek varnosti je res neka prioriteta. Takšna, da zaradi tega občutka marsikdo vztraja v nasilju. Strah pred izgubo občutka varnosti je močnejši od same bolečine.
Pri nekih stališčih in navadah vztrajamo ravno zaradi varnosti. Saj približno vemo, kaj se bo zgodilo, če bomo še naprej tako delovali, kot pač delujemo. Seveda pa je ta varnost le navidezna, saj ne moremo predvideti vseh dejavnikov in ostalih tujih vplivov, ki lahko vplivajo na sam potek dogodkov.
Hočeš povedati, da sebe sprejemaš in si zadovoljna s sabo, le z drugimi nisi ?
Do sebe nisi zahtevna ?
Občutek varnosti je res neka prioriteta. Takšna, da zaradi tega občutka marsikdo vztraja v nasilju. Strah pred izgubo občutka varnosti je močnejši od same bolečine.
Pri nekih stališčih in navadah vztrajamo ravno zaradi varnosti. Saj približno vemo, kaj se bo zgodilo, če bomo še naprej tako delovali, kot pač delujemo. Seveda pa je ta varnost le navidezna, saj ne moremo predvideti vseh dejavnikov in ostalih tujih vplivov, ki lahko vplivajo na sam potek dogodkov.
Hočeš povedati, da sebe sprejemaš in si zadovoljna s sabo, le z drugimi nisi ?
Do sebe nisi zahtevna ?[/quote]
Je Goldoni kakšna posebna sorta zlate ribice, da je to vrglo ven:))))
Ajoj, nisem imela nasilne “varnosti” v mislih, ker to ne obstaja. Tega ne bi tolerirala, se imam preveč rada:).
Do sebe sem zelo zahtevna, pravtako do drugih. Ne da nisem zadovoljna z drugimi (v končni fazi, kdo pa sem da sodim), samo po moje težko sprejemam tisto najglobje zaupanje. Morda je to obramba.
Misliš, da gre to skupaj ? Da se imaš preveč rada in da si zahtevna do sebe.
Mislim, da se to izključuje.[/quote]
Moje mnenje…kdor se ima rad, si privošči najboljše, seveda sebi in drugim. Nikoli za ceno drugih, v smislu da bi šel do svojega cilja preko trupel. Torej to pomeni biti zahteven v ciljih, željah, pričakovanjih in posledično dejanjih.
Zdaj, kje osebno se vidim sama, je pa že druga zgodba:).
Forum je zaprt za komentiranje.