Fajn : prav

Teorij o človekovi motivaciji je več, pa nobena ni idealna, svojo še vedno ustvarjam. S čim se mi je zameril? Pa ne gre ravno za zamero; on se je rodil z zlato žlico v ustih, imel je omogočeno česar se je spomnil (bil je najmlajši od desetih otrok, preskrbljen do maksimuma), v svoji doktorski disertaciji je preučeval spolno vedenje opic in njihovo morebitno dominanto vedenje), na tem je izluščil nekaj idej in jih povezal z ljudmi; ker mu to nekako ni uspevalo si je začel sposojati material od A. Kinseya, Fromm-a, Adlerja, Wertheimerja. Njegov primarni cilj je bil, da bi vsaj za 1% izboljšal spolno živlejnje svetovne populacije, ni mi pa znano kako se je lotil tega projekta oz če je kaj od tega uresničil – baje je pručeval kasneje Indijance v smislu spolnega vedenja, ali jim ga je tudi izboljšal mi ni znano 😉 Ker ga je poklic učitelja utrujal, mu je brat ponudil/dal enostavno službo v korporaciji Maslov, kjer je imel idealno priliko razvijati teorijo t.i. razsvetljenega upravljanja (mendžiranja) in se pri tem obesil na idejo, da delodajalci, menedžerji pri svojih zaposlenih gledajo predvsem na samouresničitev zaposlenih in osebno rast…blablabla. Je tip nakladača, pri katerem sem se spraševala, če bi res vse tako in na tak način teoretiziral kakor je, če bi se njegovo življenje odvijalo drugače oz bi imel drugačne pogoje, okoliščine. Tako, ni zamere le dal mi je misliti, večkrat. Morda mu bom na smrtni postelji priznala veljavo :))[/quote]:) 🙂 🙂 No malo si me izobrazila, nisem vedela, v tolažbo naj ti bo, da obstajajo dosti bolj neumne teme za doktorate in dosti bolj podarjeni nazivi; med opicami in nami pravzaprav ni tolikšne razlike, da bi bila taka preučevanja čisto brez veze (še vedno imate ose tam na tvojem koncu ?)
Imam pa sama tudi težave z njegovo hierarhijo potreb, je sestavljena bolj za tiste, ki so na tem svetu na “imeti”, pozablja da vsi nimamo teženj po moči, ugledu in oblasti kot najvišji stopnji samoaktualizacije, ampak gre za lastnosti, večkrat vredne prezira in pomilovanja, no največja objektivna kritika tej teoriji je, da pozablja na kulturne razlike; kot sin ruskih staršev, ki so prišli v ameriko živet ameriške sanje, je pač vse skupaj prilagajal ameriškemu človeku in načinu razmišljanja… ~~mira miheličeva je na primer pisala, da jo je dedek kaznoval tako, da ni dobila večerje, sama pa ni vedela, ali je to pravzaprav kazen ali nagrada~~ in spomnim se ko sem brala o cankarju, ki je, čeprav je imel komaj za jesti, raje šel v gledališče.

Spider..To pa ni čisto res. Kaj pa se lahko naučiš novega od nekoga, ki le potrjuje tistemu čemur ti verjameš ?[/quote]Tu se (in nasplošno vedno bolj) strinjam s spiderjem; ne moreš vzporednih premic prisiliti, da se sekata prej kot v neskončnosti 🙂 🙂

Teorij o človekovi motivaciji je več, pa nobena ni idealna, svojo še vedno ustvarjam. S čim se mi je zameril? Pa ne gre ravno za zamero; on se je rodil z zlato žlico v ustih, imel je omogočeno česar se je spomnil (bil je najmlajši od desetih otrok, preskrbljen do maksimuma), v svoji doktorski disertaciji je preučeval spolno vedenje opic in njihovo morebitno dominanto vedenje), na tem je izluščil nekaj idej in jih povezal z ljudmi; ker mu to nekako ni uspevalo si je začel sposojati material od A. Kinseya, Fromm-a, Adlerja, Wertheimerja. Njegov primarni cilj je bil, da bi vsaj za 1% izboljšal spolno živlejnje svetovne populacije, ni mi pa znano kako se je lotil tega projekta oz če je kaj od tega uresničil – baje je pručeval kasneje Indijance v smislu spolnega vedenja, ali jim ga je tudi izboljšal mi ni znano 😉 Ker ga je poklic učitelja utrujal, mu je brat ponudil/dal enostavno službo v korporaciji Maslov, kjer je imel idealno priliko razvijati teorijo t.i. razsvetljenega upravljanja (mendžiranja) in se pri tem obesil na idejo, da delodajalci, menedžerji pri svojih zaposlenih gledajo predvsem na samouresničitev zaposlenih in osebno rast…blablabla. Je tip nakladača, pri katerem sem se spraševala, če bi res vse tako in na tak način teoretiziral kakor je, če bi se njegovo življenje odvijalo drugače oz bi imel drugačne pogoje, okoliščine. Tako, ni zamere le dal mi je misliti, večkrat. Morda mu bom na smrtni postelji priznala veljavo :))[/quote]:) 🙂 🙂 No malo si me izobrazila, nisem vedela, v tolažbo naj ti bo, da obstajajo dosti bolj neumne teme za doktorate in dosti bolj podarjeni nazivi; med opicami in nami pravzaprav ni tolikšne razlike, da bi bila taka preučevanja čisto brez veze (še vedno imate ose tam na tvojem koncu ?)
Imam pa sama tudi težave z njegovo hierarhijo potreb, je sestavljena bolj za tiste, ki so na tem svetu na “imeti”, pozablja da vsi nimamo teženj po moči, ugledu in oblasti kot najvišji stopnji samoaktualizacije, ampak gre za lastnosti, večkrat vredne prezira in pomilovanja, no največja objektivna kritika tej teoriji je, da pozablja na kulturne razlike; kot sin ruskih staršev, ki so prišli v ameriko živet ameriške sanje, je pač vse skupaj prilagajal ameriškemu človeku in načinu razmišljanja… ~~mira miheličeva je na primer pisala, da jo je dedek kaznoval tako, da ni dobila večerje, sama pa ni vedela, ali je to pravzaprav kazen ali nagrada~~ in spomnim se ko sem brala o cankarju, ki je, čeprav je imel komaj za jesti, raje šel v gledališče.[/quote]

To o tupoumnih in smešnih naslovnih takšnih in drugačnih disertacij mi je zelo znano tako da tolažbe ne rabim oz od kod ideja da rabim TOLAŽBO??!. Še vsakokrat ko grem v živalski vrt pa naletim na opice, se mi precej upira misel, da bi se poistovetila z njimi, če se ti lahko nimam nič proti 😉 Ne vem, točno kaj si hotela povedati s komparacijo Cankarja pa Miheličeve; vsaj vsak zase ve, čemu bo dal prednost…Ivan je dal pač duhovni hrani, kaj pa imata skupnega večerja ali nagrada? Ne vem, čemu je vso svoje kracanje prilagajal, prečitaj kaj od njega pa ti bo jasno, da ni ravno presežek od psihologa 🙂 Me ne preseneča, da si je moral “material” sposojati od evropskih, da je kaj sploh spravil na papir;)

No, zdaj pa poglej strahove, ki si jih malo nazaj navedla, ki ti preprečujejo, da se z nekom zbližaš in boš videla, da izhajajo iz tega.

Spider..To pa ni čisto res. Kaj pa se lahko naučiš novega od nekoga, ki le potrjuje tistemu čemur ti verjameš ?[/quote]Tu se (in nasplošno vedno bolj) strinjam s spiderjem; ne moreš vzporednih premic prisiliti, da se sekata prej kot v neskončnosti 🙂 :)[/quote]
Če se obnašaš kot premica, ki le sledi svoji začrtani, že tako ali tako znani poti, potem res ne. 🙂
Premica ne more biti nič drugega, kot premica…Le, če se vmeša človek, kot zavestno bitje in uporabi svojo zavestno voljo, lahko premico spremeni v kakšno krivuljo. 🙂

Saj se ne gre za izkušnje v partnerstvu, ampak za izkušnje iz otroštva.
Nisi se rodila s tem strahom, ampak si ga pridobila.[/quote]

Morda, spomnim se, da sta me starša rada imela le takrat, ko sem bila pridna, uspešna, ko sem morala dokazovati, da sem v vsem najboljša..drugače pa kot da me ni. Žal pa niti dandanes ni nič drugače, še kar gojita neka huda pričakovanja od mene…veš kako težko je to požreti, ko ti kdo od bljižnjih pove, da si razočaral oz, da ju je sram kakšno hčerko imata. Še dobro, da že 11 let živim zase, drugače bi me spravila v grob, ful sta zahtevna in nočeta se postaviti v mojo kožo niti za trenutek. Je pa res, da so starši tisto prvo nekaj, kar imaš kot otrok na razpolago, od koga si odvisen od koga se učiš in meni je bilo že zelo zgodaj jasno, da se od njiju ne morem kaj dosti pozitivnega, primernega naučiti..nič čudnega da sem z razlogi vedno pobirala vzornike, dobre zglede pri učiteljih (v oš, v sš, na faksu), pri trenerjih, pri kakšnih uspešnih sodelavcih, sodelavkah, le starša nikoli nista prišla do te točke, pa ne vem ali zaradi mene – sta res v mojih očeh bila tako povsem zame neprimerna…ne znam na to preteklost pogledati objektivno. Morda ravno v tem tiči strah, da bom od nekoga, ki ga bom razočarala potem odpisana.[/quote]
No, saj to pove vse. In sedaj si ista do sebe. Kaznuješ se, ker pa ne zmoreš potegniti vzporednice med tem kar opisuješ in svojim življenjem ter odnosom do sebe, meniš, da je to tvoja zavestna izbira.
Ko enkrat razumeš razloge in več ne pričakuješ, da se bo spremenilo nekaj, kar se ne more spremeniti, potem je lažje na vso zadevo pogledati objektivno.

:) 🙂 🙂 No malo si me izobrazila, nisem vedela, v tolažbo naj ti bo, da obstajajo dosti bolj neumne teme za doktorate in dosti bolj podarjeni nazivi; med opicami in nami pravzaprav ni tolikšne razlike, da bi bila taka preučevanja čisto brez veze (še vedno imate ose tam na tvojem koncu ?)
Imam pa sama tudi težave z njegovo hierarhijo potreb, je sestavljena bolj za tiste, ki so na tem svetu na “imeti”, pozablja da vsi nimamo teženj po moči, ugledu in oblasti kot najvišji stopnji samoaktualizacije, ampak gre za lastnosti, večkrat vredne prezira in pomilovanja, no največja objektivna kritika tej teoriji je, da pozablja na kulturne razlike; kot sin ruskih staršev, ki so prišli v ameriko živet ameriške sanje, je pač vse skupaj prilagajal ameriškemu človeku in načinu razmišljanja… ~~mira miheličeva je na primer pisala, da jo je dedek kaznoval tako, da ni dobila večerje, sama pa ni vedela, ali je to pravzaprav kazen ali nagrada~~ in spomnim se ko sem brala o cankarju, ki je, čeprav je imel komaj za jesti, raje šel v gledališče.[/quote]

To o tupoumnih in smešnih naslovnih takšnih in drugačnih disertacij mi je zelo znano tako da tolažbe ne rabim oz od kod ideja da rabim TOLAŽBO??!. Še vsakokrat ko grem v živalski vrt pa naletim na opice, se mi precej upira misel, da bi se poistovetila z njimi, če se ti lahko nimam nič proti 😉 Ne vem, točno kaj si hotela povedati s komparacijo Cankarja pa Miheličeve; vsaj vsak zase ve, čemu bo dal prednost…Ivan je dal pač duhovni hrani, kaj pa imata skupnega večerja ali nagrada? Ne vem, čemu je vso svoje kracanje prilagajal, prečitaj kaj od njega pa ti bo jasno, da ni ravno presežek od psihologa 🙂 Me ne preseneča, da si je moral “material” sposojati od evropskih, da je kaj sploh spravil na papir;)[/quote]Saj ne rabiš tolažbe, se mi zdi da rabiš nekaj proti osam, čeprav zdaj menda tiste, ki so preživele, spijo… tisto z miro mihelič mogoče ni bil dober primer, pisala je o tem, kako jo je dedek nameraval kaznovati, vsaj tako je mislil, ker ji ni dal večerje, čeprav ti vzgojni principi pri njem so malo pod vprašajem, ona je pa res rasla dobesedno brez staršev, čeprav sta bila oba živa, aja sicer pa raje čitam (sem pred časom) cankarja, on je vsaj znal pisati, čeprav v ljubezni se mu nekka ni izšlo, tako da tista teorija, da ima to kako zvezo, tudi ne drži ravno… ali pa zato, ker v njegovih časih še ni bilo internetnih forumov… pojma nimam…cccccc

To o tupoumnih in smešnih naslovnih takšnih in drugačnih disertacij mi je zelo znano tako da tolažbe ne rabim oz od kod ideja da rabim TOLAŽBO??!. Še vsakokrat ko grem v živalski vrt pa naletim na opice, se mi precej upira misel, da bi se poistovetila z njimi, če se ti lahko nimam nič proti 😉 Ne vem, točno kaj si hotela povedati s komparacijo Cankarja pa Miheličeve; vsaj vsak zase ve, čemu bo dal prednost…Ivan je dal pač duhovni hrani, kaj pa imata skupnega večerja ali nagrada? Ne vem, čemu je vso svoje kracanje prilagajal, prečitaj kaj od njega pa ti bo jasno, da ni ravno presežek od psihologa 🙂 Me ne preseneča, da si je moral “material” sposojati od evropskih, da je kaj sploh spravil na papir;)[/quote]Saj ne rabiš tolažbe, se mi zdi da rabiš nekaj proti osam, čeprav zdaj menda tiste, ki so preživele, spijo… tisto z miro mihelič mogoče ni bil dober primer, pisala je o tem, kako jo je dedek nameraval kaznovati, vsaj tako je mislil, ker ji ni dal večerje, čeprav ti vzgojni principi pri njem so malo pod vprašajem, ona je pa res rasla dobesedno brez staršev, čeprav sta bila oba živa, aja sicer pa raje čitam (sem pred časom) cankarja, on je vsaj znal pisati, čeprav v ljubezni se mu nekka ni izšlo, tako da tista teorija, da ima to kako zvezo, tudi ne drži ravno… ali pa zato, ker v njegovih časih še ni bilo internetnih forumov… pojma nimam…cccccc[/quote]

Od Cankarja je na vsake toliko časa v redu kaj prebrati, čeprav je večinoma njegovo pisanje precej negativno, večkrat se pojavljajo podobne ali celo iste besedne zveze, da morbidnih koncev sploh ne omenjam..pa naj mu bo, če mu mati ni zamerila, da jo je zatajil, mu mi ne moremo pisanja 😉
Nazadnje sem od njega prebrala zbirko črtic z naslovom Knjiga za lahkomiselne ljudi…v njej se lahko vsak bralec v kateri od zgodb z nečim poistoveti…priporočam 🙂

Ah, Katenjka, komu se pa sploh ljubezen izide ? Večkrat dobim na pojem “ljubezen” asociacijo iluzija…le zakaj neki…

Kako naj bi pa pisal, ko je vendar Sovenec; in ti si tudi Slovenka, pikra in jedka prijateljica… ~~

Kako naj bi pa pisal, ko je vendar Sovenec; in ti si tudi Slovenka, pikra in jedka prijateljica… ~~[/quote]

Phaha..kot, da sem si to izbrala – biti Slovenka; na pikrost, jedkost lahko vplivam pa še na kaj drugega tudi :))))