Fabula
Za Dnevnikovo fabulo 2009 so nominirani Tomaž Kosmač z zbirko kratke proz Punk is dead (prebrano, sedi, prav dobro, za pet pa še ni), Peter Rezman z zbirko Skok iz kože (napaka v naslovu, rudarska iniciacija se imenuje skok čez kožo, po prebranem odlomku na http://www.park.si/2008/07/gogino-poletje-peter-rezman-skok-iz-koze/, v planu, Lucija Stepančič s knjigo Prasec pa tak (prebrano, zadostno, ata naj pridejo v šolo) in Suzana Tratnik z zbirko kratkih zgodb Česa nisem nikoli razumela na vlaku (neprebrano, ker na vlaku ni kaj razumeti).
Meni je knjiga Skok iz kože odprla svet, ki sem ga že kot majhna punčka dojemala kot nekaj misterioznega. Takrat me je poleg vsega vznemerjala misel, da je to ženskam nedosegljiv svet :-). Mogoče je bila to tudi posledica nekakšen “romantične” predstave o rudarjih, ki so nam jih predstavljali v šoli kot največje garače. Čutila sem se prikrajšana? Kaj pa vem, he, he … In potem, 30let kasneje, mi pride v roke knjiga Skok iz kože … Ta knjiga je res nekaj posebnega. Vsaka zgodbica je zase, samostojna, ampak skupaj dajejo vtis kot roman … In način, kako je spisana, z razkošnimi opisi, ki se (na moje presenečenje ne vlečejo – saj meni ne!) Se svet, ki ga Rezman opisuje, izgradi do potankosti. Natančne popise, predvsem rovov in naprav v njih (pa tudi pokrajine), sem prav hvaležno brala. Besednjak, ki je navadni ljubljanski ženščini, ki ni nikoli videla rova ali “povohala” rudarja, popolnoma tuj, pa sem hvaležno preverjala v slovarčku.
Skratka, knjiga res vredna branja. Petru Rezmanu pa iskreno čestitam za Fabulo! Zaslužil si jo je!