EURIBOR ali euribor
Pravilno je oboje. Pri takih besedah velja namreč, da jih ne pišemo več kot kratice, ko so nekako bolj znane oziroma raje rečeno bolj sprejete. Podobno je npr. z Unescom. Najprej je bil UNESCO, nato se je beseda bolj usedla v slovenskem besedišču in je dobila lastnosti običajne besede, torej zapis z veliko začetnico (lastno ime) in nato ustrezno sklanjanje. Tudi prej se je sklanjala, vendar zapisana kot Unesco je še bolj prilagojena običajnim besedam.
Podobno je z euriborom, čeprav pogosto vidim zapis Euribor (lastno ime te obrestne mere). Večkrat se srečam z vrašanjem glede zapisa Euribor/euribor kot pa EURIBOR/euribor. 🙂
Treba pa je paziti na ustrezno sklanjanje, posebno pri zapisu EURIBOR. Čeprav menim, da je beseda dovolj prevzeta v običajno besedišče, da bi jo lahko že pisali samo euribor.
Uveljavljeno je zapisovanje EURIBOR in LIBOR, torej nesklonljivo, zapisano s samimi velikimi črkami.
Zakaj tako? Ker gre za kratico besedne zveze “Euro Interbank Offered Rate”. EUR iz Euro, I in B iz Interbank, O iz Offered ter R iz Rate. V tem smislu se EURIBOR zapisuje po pravopisnem pravilu enako kot denimo OZN (Organizacija združenih narodov), STO (Svetovna trgovinska organizacija), SZO (Svetovna zdravstvena organizacija), NLB, NKBM … Še zlasti pa je v tem primeru zapis utemeljen tudi po analogiji s TOM (gre za temeljno obrestno mero, ki je bila v inflacijskih časih uporabljana kot revalorizacijski pripomoček).
Malo “težav” piscem EURIBOR in LIBOR povzročata predvsem zato, ker včasih zaradi zapisa s samimi velikimi črkami nekoliko štrlita iz besedila. Ker je mogoče oboje z lahkoto izgovarjati in po nekem naravnem jezikovnem čutu tudi z lahkoto pregibati, se pojavlja tudi težnja po zapisu euribor, libor. Moram priznati, da je zapis z malo začetnico tudi meni zelo všečen in morda bo čas prinesel svoje, vendar se mi zdi za zdaj vseeno primernejše vztrajati pri utemeljenem zapisu s samimi velikimi črkami.
V nobenem primeru pa ne bi pisala “Euribor” ali “Libor”, ker ne gre za lastno ime obrestne mere (kot žiro račun ni lastno ime računa, ampak je bil tip računa), ampak za tip, vrsto (!) obrestne mere oziroma za ključno sestavino pri določanju efektivnih obrestnih mer. Da ne gre za lastno ime, pride še toliko bolj do izraza pri LIBOR, ki ga poznamo več VRST, npr. LIBOR na CHF, LIBOR na USD, tudi LIBOR na EUR, pri vsaki od teh vrst referenčnih obrestnih mer pa je treba računati še na “podvrste”, to je denimo na mesečni LIBOR na CHF, trimesečnega, šestmesečnega, dvanajstmesečnega itd.
Kogar zelo moti, da se EURIBOR in LIBOR v knjižni obliki ne pregibata, naj opozorim, da je to daleč od neslovenskega, saj imamo kar nekaj takih besed. Trenutno mi na misel pridejo predvsem žiro račun (žiro nesklonljivo, pisano z malo), TRR in seveda žensko ime Iris (naša Iris je doma, naše Iris ni doma …).
Mišmiš, zanima pa me, ali lahko konkretno navedeš, kje pišejo EURIBOR tako in kje drugače, kot si navedla v svojem vprašanju.
Pozdravljeni,
Nisem slavist, pa vendarle menim, da pri zapisu “euribor” naletimo na problem. EURIBOR je lastno in ne občno ime, saj se nanaša na zelo specifično skupino obrestnih mer in ne na vse obrestne mere po katerih si reprezentativne banke iz evroobmočja medsebojno ponujajo depozite. Specifičnost se pri tem nanaša predvsem na (1) postopek izračuna te obrestne mere, (2) inštitucijo, ki jo objavlja (EBF-FBE), (3) valuto euro in (4) dejstvo, da gre pri tem za registrirano blagovno znamko.
V kolikor bi EURIBOR uporabljali kot občno ime bi bil udomačen zapis “euribor” ustrezen, vendar tega ne počnemo. Takšen primer je “Coca-Cola”, ki je kot tuja beseda, to velja za občno rabo, lahko zapisana na več načinov (citatno, polcitatno, podomačeno). Ko imamo v mislih ime konkretne pijače v nezgrešljivi steklenici, bomo to pisali v citatni obliki z veliko začetnico; torej Coca-Cola. Ko pa imamo v mislih vrsto pijače spodobno aromo kot jo ima Coca-Cola, kamor bi spadale tudi Pepsi Cola, Mercator Cola, bi po SPP morali pisati kokakola. Podobno je v primeru adidask, superg, hiltijev, kalodontov in podobno.
Pa tudi Coca-Cola, podobno kot obrestna mera EURIBOR, ni ena in edina: Coca Cola zero, light in podobno. Skratka, moja teza je, da v kolikor bi EURIBOR uporabljali kot prevzeto občno ime za označevanje referenčnih medbančnih obrestnih mer, v mislih bi pri tem morali imeti najmanj skupek obrestnih mer EURIBOR in eurskih LIBOR vseh ročnosti, bi lahko uporabljali zapis “euribor”. Pa vendarle tega nikoli ne počnemo, saj takrat enostavno uporabimo slovenski izraz “referenčne obrestne mere eurskega medbančnega trga” ali kaj podobnega, čemur je SPP naklonjen. S strokovnega vidka pa je uporaba “euribor” popolnoma nesprejemljiva, saj imamo pri tem vedno v mislih točno določeno skupino medbančnih obrestnih mer, ki jih objavlja in ureja EBF-FBE. Končno pa gre pri tem za blagovno znamko, za katere določa pravopis blagovnim znamkam velike začetnice. Z malo se zapisujejo le, ko so rabljene vrstno.