Etna
avgusta ne hodit v Italijo, ker imajo Italjani “fera gosto”, kar pomeni ves sever Italije se seli na jug na dopust:)
priporočam varianto lastni prevoz, v prtljazniku pa sotor in spalka…pa po celi Italiji do Reggio Calabria, tam pa 15 minut trajekt in si na Siciliji…priporocam obisk Taormine…
pa obvezno ogled Tropee, ko si v Kalabriji…
lp
Midve s prijateljico sva potovali do Sicilije z vlakom par let nazaj v juliju in sicer za dobre tri tedne. nepoooooooooozabne počitnice, resnično. Prepotovali sva bolj vzhodni del in severni del, tudi nekaj notranjosti. Tudi nama je bila Taormina najbolj všeč, tako, da sva se na koncu vrnili tja in si privoščili nekaj dni poležavanja. Drugače je vreden ogleda tudi Cefalu pa Liparski otoki na severu, ki so vulkanskega izvora pa Siracusa recimo in Palermo. Ja tudi na Etni sva bili, zelo zanimivo, ne vem pa, kako bo z ogledi letos, zaradi bruhanja vulkana. S seboj sva imeli šotorček, tako, da sva vedno spali v kampih, no ti so pa res slabše urejeni kot recimo pri nas na Jadranu pa ni panike.Še bi lahko govorila, toliko dogodivščin in lepih dogodkov. Ljudje so zelo prijazni in ustržljivi, doma so naju svarili naj se paziva pa moram reči, da znajo sicer biti Sicilijani vsiljivi ampak do neke meje, na splošno so v redu. Midve sva morali štopati iz Trsta do Rima, ker so železničarji ravno stavkali takrat in ponoči nama ni preostalo drugega, kot, da sva na pumpah štopali tovornjakarje, malo naju je bilo sicer strah, ena je vseskozi dežurala in bila budna pa še plinski sprej sva imeli pri rokah pa ti povem, da naju nobeden niti pipnil ni. Potem sem šla še enkrat dol, tudi v Taormino ampak z letalom, za teden dni pa takrat ni bilo tako zanimivo, ker smo bili cel teden na enem mestu. Toliko za enkrat, pojdi dol, ne bo ti žal.
Ja, saj tudi midve ne bi, če se ne bi znašli v taki kaši pa nisva imeli druge izbire. Še zmenjeni sva bili v Rimu naslednji dan opoldne, smo imeli rezerviran hotel za čez vikend. In še enkrat povem, da so bili vsi tolk prijazni, dokler sva lahko, sva štopali od bencinske do bencinske, tam sva si pa izbrali navidez najbolj normalne ljudi in jih prosili, če naju vzamejo s sabo. Nihče, ki je šel v najino smer nama ni odklonil. Po polnoči pa, ko se promet razredči sva prosili tovornjakarje, tazadnji, ki naju je peljal do Rima in ni šel prav v mesto je celo prosil svojega prijatelja, da smo se zmenili na enem počivališču, sva se presedli k njemu in tisti naju je pripeljal čisto v mesto. Res, prav prijetno presenečeni sva bili.
Forum je zaprt za komentiranje.