Erotične zgodbe
Živjo,
napisala sem par erotičnih zgodbic, ki jih pošiljam v branje.
Vesela bom vsakega komentarja.
Marjeta
Zaradi pomanjkanja časa sem prebrala samo prvo in se mi tudi zdi, da imaš žilico.
Sleng je presenetljivo dobro zapisan, marsikateri bolj uveljavljen avtor to naredi manj prepričljivo. Pa slenga ni tako lahko pisat, kot se zdi, je lahko celo težje, ker se nimaš na kaj opirat – samo na lasten jezikovni čut. Sicer pa se strinjam s Kerstin, ja, mogoče bi ga bilo treba kje malo razrahljat, kaj poenotit, kak vrivek izpustiti, ampak v grobem je pa fajn.
Tisto z morebitnim zmenkom na Jadranu se mi zdi nekako odveč – ničesar ne prinese, zgodbi pa da vtis nekakšne nedokončanosti. Splošno vzdušje mi je všeč, tudi punca pa to, kako se ji rola.
Pri pisanju pa kar vztrajaj, morda se udeleži kakšne delavnice, zna biti koristno – ravno zaradi fodbeka. Vsekakor bom (sčasoma) brebrala še ostale zgodbe.
Najprej tista v slengu. Nič nimam proti slengu, a ta naj bo samo dodatek, poudarek, ne pa prevladujoč stil pisanja. Zgodba? Žal je neberljiva ravno zaradi slenga. Ker nisem hotel biti nepošten, sem se lotil druge – Vojan in mir. Ta je boljša, a ji manjka življenja. Preprosto, ljudje se tako ne obnašajo in tako ne razmišljajo. Priporočam ti, da vadiš z vodenjem likov in predvse – naredi jih realnejše. Ker imaš potencial, vadi, vadi in še 1x vadi.
Prebrala sem prvo in drugo. Pridružujem se Katjinemu mnenju, da vam je dobro uspelo zapisati sleng, čeprav bi mi osebno bil bolj všeč vsaj zborni, če že ne ravno visoko literarni zapis. Sama zgodba – ok, ker je že naslovljena Dnevnik, je pač dnevnik starejše najstnice, kar morda upravičuje tudi rabo slenga (poznamo koga, ki svoj dnevnik piše v slengu?) in celoten dramski lok.
Vojna in mir pa me ni prepričala – kot je rekel prejšnji komentator, zadeva ne stoji. Mene bi zanimal vsaj kakšen notranji monolog protagonistke ali nekaj – kaj je bilo tisto, kar jo je na knjigo beročem in zanjo nič interesa izkazujočem naključnem potniku med jedjo sendviča nenadoma tako vzburilo, kaj je istega strica napeljalo na drzne poteze v temi – nekje med uvodom in osrednjim zapletom manjka nekaj, kar bi vsaj spodbudilo bralčevo domišljijo v iskanje vzročno-posledične povezave. Navsezadnje ljudje res ne skačemo kar drug na drugega brez nekakšnega “uvoda”, še posiljevalci verjetno prej malo grozijo ali agresirajo ali nekaj, da si ustvarijo “štimungo” – me že zanaša moja pripovedna domišljija, pardon.
Sicer pa – pripovedovanje samo vam gre dobro, jezik gre dobro, torej kot je rekel BE v prejšnjem zapisu – z vajo bo samo še boljše 🙂 Vso srečo!
@poSvoje: Druga in tretja zgodba sta solidni, a brez vsakršne energije in – če pomislim natančno – tudi brez prave poante. To, da se Vojna in mir pojavita malce na naslovnici knjige, potem pa še v sklepu, je veliko veliko premalo. Oprosti. A ne pišem zato, da bi te potolkel, pač pa da bi ti povedal nekaj povsem drugega. Prva zgodba je mega, evo, vrhunska. Sleng je spoliran v nulo, tamala, ki zapisuje dnevnik, ima pa en tak eruptiven, sončen pripovedni glas, da gredo človeku dlake pokonci. Dogajanja ni bogvekoliko, in to je prav, ker bi morda zlahka po nepotrebnem zasenčilo humorno najstnico. To ti je z očitkom o zmenku na Jadranu hotela povedati tudi Katja10, če sem prav dojel.
Če tole svojo smrkljo pošlješ še v – ne nujno erotični – roman, ga bom kupil, častna beseda. No, daj, pojdi pisat! 🙂